CIVILNA POBUDA - da razglasitev Krajinskega parka ne bo le projekt politike

KAJ HOČEMO NA BARJU

Sama razglasitev in zaščita Krajinskega parka Ljubljansko barje, zame kot za kmeta in prebivalca, sploh ni sporna. Zavedam se, da je potrebno degradacijo tega območja ustaviti in da morajo obstajati omejitve, če želimo ohraniti naravo in živali. Kljub temu, da je osnutek uredbe napisan zelo na splošno in iz njega še ni natančno razvidno, katere omejitve bodo za nas kmetovalce, v praksi najbolj omejujoče, pa menim, da smo upravičeni do določenih nadomestil.

Nizozemska, ki jo ima marsikdo za vzgled kmetijske produktivnosti, je v primerjavi z Barjem mrtva dežela. Ni si mogoče zamisliti dveh bolj nasprotujočih zahtev države. Po eni strani država od kmetov zahteva tržno obnašanje po drugi strani pa se od kmetov pričakuje, da gospodarimo po starem načinu, ki v sedanjem času ni dovolj donosno. Res pa je tudi, da je Barje ekološko zelo občutljivo področje, na katerem ni mogoča intenzivna pridelava. Ne glede na to, pa se je potrebno tudi zavedati, da se na kmetih ne dela več samo za golo preživetje, kljub vsemu veselju do dela na kmetiji.

Zaradi lastnih izkušenj pa sem nekoliko zadržan do načrtov, ki jih prinaša ukrep države. Že pred leti je država, zaradi Nature2000, začela s programi, ki jih je Bruselj predpisal za zaščito ptic, mokrišč itd. Obljubljena so bila nadomestila za kasnejšo košnjo, ki so marsikaterega kmeta prepričala, da se je vključil v te programe. Čez nekaj časa pa se je izkazalo, da so bili državni načrti preveč optimistični, denarja za ta program je bilo manj, zato so bile subvencije kmetom bistveno manjše od obljubljenih. Takšni dogodki se nam kmetom vtisnejo v spomin, ker ni mogoče prilagajati mehanizacijo, vrsto pridelkov in drugih načrtov čez noč.

Približno pet hektarjev moje zemlje je pod habitatnim režimom, kar s tržnega vidika pomeni veliko omejitev, poleg tega pa zaradi tega nastajajo novi problemi (premalo kvalitetne krme - velike količine nekoristne slame). Mnenja sem, da predlagalci uredbe ne vidijo vseh razsežnosti omejitev v praksi. Kljub temu, da sem ljubitelj živali in narave, bi v bodoče dvakrat premislil, če bi se na podlagi nesigurnih obljub odločil za sprejem takšnih pogojev.

Uršič Anton
Iška Loka 68
1292 IG

---

---

ULTRALAHKE LETALNE NAPRAVE

Tudi sam menim, da ultralahke letalne naprave, kot tudi letalne naprave na električni pogon, ki bodo v prihodnje vse bolj uporabne in bodo začele prevladovati v športnem in ljubiteljskem letalstvu niso problematične. Škoda bi bilo, preprečiti in omejiti uporabo ekološko povsem sprejemljivih letalnih naprav in s tem na nek način ustaviti razvoj in ohranitev ekološko in hrupno sprejemljivih letal na Ljubljanskem Barju.

Osebno sem mnenja, da je na Ljubljanskem barju smiselno ohraniti letalsko dejavnost. Smiselno bi bilo in tudi koristno za občino, v kolikor bi podprli projekt starodobnih letal na Ljubljanskem barju. S tem mislim na jadralna letala, lesena in sodobna jadralna letala, ki jih v zrak potegne vitla na električen pogon. Vzletišče Podpeč tako ali tako ni primerno za vzletanje in pristajanje večjih letal, ki za svoj vzlet potrebujejo zadostno dolžino steze. Taka letala so resda bolj hrupna in moteča, če je gostost letalskega prometa velika medtem ko ultralahka letala, jadralna letala in baloni še zdaleč ne povzročajo hrupa, ki bi bil moteč za okolico.
Zakaj bi preprečili, iz zgodovinskega vidika gledano, ohranjanje letalske dediščine. Ohranimo vzletišče, podprimo znozraj Krajinskega parka barje področje z dovoljenjem za letenje z zgodovinskimi jadralnimi letali in letalnimi napravami, ki ne presegajo neko vrednost dB glasnosti, ki bi jih strokovnjaki za okolje in prostor določili na tem območju.

Ljubljansko barje je potrebno zaščititi, ni pa potrebno preprečiti vse dejavnosti, tudi tiste ki ne morejo škoditi okolju.

Lep pozdrav,
Domen Grauf

---

REŽIM LETENJA Z ULTRALAHKIMI NAPRAVAMI NAD LJUBLJANSKIM BARJEM


Spoštovani
Po pregledu Osnutka Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje ter na podlagi razgovorov s predstavniki Zveze za ultralahko letenje Slovenije prihajam do zaključka, da je potrebno na Osnutek uredbe podati pripombe ter predlagatelja na ta način opozoriti da letenje z ultralahkimi letalnimi napravami (ULN) na območju Ljubljanskega barja v bodoče ne bo mogoče, če bo Uredba sprejeta v obstoječi obliki.
Uredba namreč zelo rigorozno ureja letenje z motornimi zrakoplovi kamor je smiselno potrebno uvrstiti tudi Ultra lahke letalne naprave, ki po največji dovoljeni masi ne presegajo 450 kilogramov. Če bo Uredba sprejeta v pravni red Republike Slovenije potem letenje v nekontroliranem zračnem prostoru za zrakoplove na motorni pogon ne bo več mogoče. Pri tem se postavlja vprašanje ali ni takšen zelo omejevalen poseg v pravice koriščenja slovenskega nekontroliranega zračnega prostora, kot javnega dobrega vseh državljanov Republike Slovenije, sploh skladen z Ustavo Republike Slovenije.
Uredba bo namreč praktično in teoretično popolnoma onemogočila letenje z ultralahkimi letalnimi napravami nad območjem Ljubljanskega barja saj so piloti teh naprav v skladu z Zakonom o letalstvu (Zlet) in pravili letenja dolžni leteti v nekontroliranem zračnem prostoru, ki se nad Ljubljanskim barjem razteza v višino 300 metrov nad terenom.
Takšna pravila letenja so bila sprejeta zaradi prometne varnosti saj so Ultralahke letalne naprave praviloma najmanjši in najlažji motorni zrakoplovi z majhnimi hitrostmi, ki v primeru sile ne omogočajo hitrih manevrov in izogibanja trčenju. Zato piloti Ultra lahkih letalnih naprav pri letenju nad Ljubljanskim barjem dosledno upoštevamo omejitev po višini letenja, še posebej zaradi bližine letališča dr. Jožeta Pučnika v Ljubljani in posledično večje možnosti trka z večjimi plovili.
Po drugi strani beleži letalstvo na področju razvoja ultra lahkih letalnih naprav tako v svetu kot pri nas največje uspehe. Ultralahka letala, helikopterji in motorni zmaji so danes dovršeni, varni, tihi in ekološko najbolj sprejemljivi letalni stroji majhnih moči in majhnih porab. Obremenjevanje okolja s temi napravami, še posebej z vidika hrupa, je v primerjavi z motornimi letali generalne aviacije neprimerno manjše. Običajno gre za motorje s prostornino 503 kubičnih centimetrov, ki razvijejo moči okoli 54 konjskih sil. Gre torej za motorje z manjšo prostornino, manjšo močjo in manjšim hrupom od povprečnega športnega motornega kolesa, ki jih vsakodnevno srečujemo na slovenskih prometnicah.
Ljubljansko barje je nedvomno potrebno zaščititi. Zaščiti ga je potrebno pred vsemi vplivi in dejavnostmi, ki škodujejo rastlinskemu in živalskemu svetu, ki se v njem poraja. Vendar, če neka dejavnost ne škoduje in ne vpliva kvarno, potem je v imenu svobode nihče ne more in ne sme omejevati ali celo preprečevati. Prav gotovo je potrebno na Ljubljanskem barju zakonsko preprečiti prelete na nizkih višinah, ki plašijo živali in jih silijo v paničen beg. Sam upravljam z ultralahkim plovilom že več kot šest let pa nisem nikoli preplašil ali pognal v beg nobene živali. Tudi ne poznam takšnih brezvestnih pilotov, ki bi namenoma preganjali divjad v »brisanem letu« na majhnih višinah. Če so res takšni piloti, potem jih je treba kaznovati, vendar ne tako, da se z Uredbo prepove letenje vsem pilotom ultra lahkih letalnih naprav nad območjem Ljubljanskega barja. Prav tako je mogoče za ultra lahke letalne naprave določiti zgornjo mejo ravni hrupa, ki je naprava med letenjem na minimalni višini ne bi smela preseči.

Glede na navedena dejstva predlagam popravek Uredbe v delu, ki se nanaša na Pravila letenja v Krajinskem parku Ljubljansko barje, tako da se:

21. točka 2 odstavka 10. člena spremeni:
vzletati in pristajati z motornimi letali zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij ter leteti z njimi pod višino 300 metrov;

ter se po tej točki doda nova točka z besedilom:
vzletati in pristajati z ultra lahkimi letalnimi napravami zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij ter leteti z njimi pod višino 100 metrov.


Lep pozdrav,
dr. Marko Jakomin

---

SPOŠTOVANI
Žal smo bili v preteklosti in smo tudi v sedanjem obdobju (mandatu) pogosto priče političnim odločitvam, ki ne temeljijo na zdravi pameti in dokazano škodujejo posameznem segmentu ter posledično celotnemu stvarstvu Ljubljanskega barja.

Da bi bili torej sposobni preseči ozke, in le za nekatere kratkotrajno dobre politične odličitve, ki običajno izvirajo iz medsosedskih nevoščljivosti in večdesetletnih ovir, kot je na primer prvi prispevek postavljam naslednjih 10 vprašanj:

1. ali bo mogoče na področje KPLB prenašati dobre prakse iz drugih podobnih parkov v tujini?

2. ali se bodo kot dobra domača praksa upoštevalo do sedaj narejeno in preizkušeno, kar v nobenem primeru nikomur ne škoduje? Na primer: vzletišči Podpeč in Brezovica, pristanišče Pristava v Podpeči, kopališče na Jezeru, kolesarski poligon Veliki Vrh na Brezovici, otroško igrišče in atletski poligon Predale, lovsko gojišče Voke, lovsko strelišče Podskala in podobno?

3. ali se bo znotraj naselij lahko razvijalo bivanjska in delovna mesta v skladu s stroko in zdravo pametjo, da se tako čim bolje izkoristi že uzrupirani prostor in istošasno ohrani čim več nedotaknjene narave? Na primer vrtci in podobni objekti v nadstropja. Prav tako bivanjski in delovni objekti (velikost vsaj kot hlevi)?

4. ali se bo sledilo potrebam prometno - komunalno - infrastrukturnega razvoja naselij in povezovalnih koridorjev med naselji?

5. ali se razume zahtevo poenostavitve dostopnosti na avtocesto na lokaciji nekdanje cestninske postaje Log in na meji med Lukovico in Brezovico?

6. ali se bo ohranjalo varne bližnice med naselji, ki so jih uporabljali že prejšnji rodovi za konjevleko in kolesarstvo?

7. ali se bo omejilo vnašanje in uporabo strupov v gospodinjstvih ter pospešilo izgradnjo kanalizacije?

8. ali se bo poenostavilo ukrepanje zoper onesnaževalce s smetmi? Bo za ukrep zadostoval foto posnetek?

9. ali se bo ohranjalo varno plovbo med naselji Ljubljana - Vrhnika, ki so jo uporabljali že prejšnji rodovi tudi za konjevleko in kolesarstvo?

10. ali bomo imeli v KPLB živeči ljudje res prednost pri odločanju o lastni usodi, kljub z ustavo zagotovljeni enakosti vseh državljanov EU?

Za odgovore se v naprej zahvaljujem in vse lepo pozdravljam.

Drago Stanovnik
Na Brce 27
1351 VNANJE GORICE

---

LETALIŠČE V PODPEČI
Kot svetnik občine Brezovica sem že pred leti opozoril na enega najbolj grobih posegov v zaščiteno Ljubljansko barje in sicer gradnjo letališča sredi vasi Podpeč, na samem bregu Ljubljanice, ki je še posebno zaščitena.
Očitno je, da tisti, ki imajo dovolj denarja lahko vplivajo na vse tiste, ki morajo po službeni dolžnosti skrbeti za spoštovanje zakonov, zato letališče še danes po 10 letih nemoteno obratuje in se širi. Prav sedaj nameravajo postaviti hangar za letala.
Pri gradnji tega letališča so po mojem mnenju prekršili določbe naslednjih zakonov in odredb:
- Zakon o kmetijskih zemljiščih, /letališče Podpeč je zgrajeno na kmetijskem zemljišču I kategorije, ki je bilo kupljeno za kmetijsko proizvodnjo in zato oproščeno davka/.
- Zakon o urejanju naselij, /letališče nima niti lokacijskega, niti gradbenega dovoljenja, ki jih predpisuje 50 člen tega zakona/
- Zakon o zaščiti Ljubljanskega barja, /ne ve se s kakšnim materialom je bila utrjena vzletna steza. Govori se da z starimi gumami. /
- Zakon o zaščiti Ljubljanice in njenih pritokov, /ki prepoveduje vsako gradnjo v 30 metrskem pasu od bregov Ljubljanice ali pritokov/.
- Uredbo o gradnji letališč, ki zahteva najmanj 500 metrsko oddaljenost od stanovanjskih hiš,
- Zakon o lokalni samoupravi, ki določa, da je občinski svet najvišji organ odločanja v občini.

Vsled vsega tega upravičeno opozarjam, da je ta uredba, katere osnutek je pripravljen le pesek v oči. Kakor so tisti ki imajo vse že sedaj nemoteno kršili zakone, bodo lahko nemoteno kršili tudi to uredbo, saj so jo pripravili in napisali prav tisti, ki so omogočili in podpirali dosedanje nezakonite posege v zaščiteno barje.
Za te zadnje trditve imam dovolj dokazov, med drugim tudi kopije osmih pisem, ki sem jih pisal dr. Podobniku v katerih sem ga opozarjal na te kršitve.
Nerazumno je, da predstavnica Mestne občine Ljubljana, ki je sodelovala pri pripravi osnutka vehementno trdi, da s tem ko je podpeško letališče vpisano v register letališč ne rabi prav nobenega dovoljenja več. Po tej logiki je Ministrstvo za promet in ne Ministrstvo za okolje in prostor pooblaščeno za varovanje okolja in bo tudi za spoštovanje oz. kršenje Uredbe o ustanovitvi KPLB.

UNIČENJE PODPEŠKEGA JARKA
Nedvomno je uničenje Podpeškega jarka povsem v nasprotju z željami vseh, ki si prizadevajo, da se Krajinski park Ljubljansko barje ohrani čim bolj neokrnjeno. To naj bi bila tudi prva in največja naloga Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje.
Podpeški jarek izvira v neštetih studencih pod vasjo Kamnik. Voda iz teh studencev je dovolj topla, da Podpeški jarek tudi v najhujši zimi ni nikoli zamrznil.
To toplo vodo so izkoristile za drstenje mnoge vrste rib iz Ljubljanice. Najbolj množično so se v samem jarku in tudi v njegovih manjših pritokih drstile ščuke, ki jih sedaj po grobih posegih v jarek v Ljubljanici skoraj ni več.

Stane Kirn
Kamnik pod Krimom 131
1352 PRESERJE

---