Obvoznica mimo Škofljice po Barju

[Drago Stanovnik]

Spoštovana ižanka

Razumem vas in vam verjamem. Bi bil pa najbolj pravi naslov za pritožbe gotovo poslanka.

Pri nas pa je ravno obratno. Uredili smo kanalizacijo, obnovili vodovod, zvrtali vrtino za pitno vodo, uredili ekološke otoke, javno razvetljavo, hišna imena in še kaj.

K nam hodijo na učni dopust mladi iz vse Slovenije. Na primer iz Ljubljane:
http://ljubljana2.skavt.net/galerija/in ... vanje_2007

Trenutno so mladi iz Šentjerneja.

Čeprav država in MOL nimata posluha in z materialistično miselnostjo zadeve rušijo podobno kot krajinski park, se ne damo in mečemo na mizo vedno nove adute.

Ker ste omenila netopirje, vam zaupam tokrat tega:

DRAGOCENA ODKRITJA NARAVNE DEDIŠČINE NA LJUBLJANSKEM BARJU

Ašičev center sem prišla pregledat na povabilo Draga Stanovnika, ki je tam že vrsto let opazoval netopirje. Netopirji so eni najbolj ogroženih sesalcev pri nas in po svetu. Veliko vrst si za domovanje izbere dele stavb in če so to stanovanjske hiše ali gospodarska poslopja, o tem večinoma lahko izvemo le od domačinov. Tako je bil Dragov klic v zvezi z netopirji v Ašičevem centru zelo dobrodošel. Izkazalo se je, da tam domujejo resasti netopirji, vrsta, o kateri v Sloveniji vemo še zelo malo. Tukaj so zbrane samice z mladiči, kar imenujemo porodniška kolonija. Varovanje take skupine je izrednega pomena, saj netopirji vzgojijo le po enega mladiča letno, preganjanje ali vznemirjanje pa lahko pomeni pregon take skupine in lahko tudi vrste z območja. Tako lahko rečem, da je Ašičev center s to kolonijo dobil prav posebno vrednost pri varstvu netopirjev pri nas. Če pa upoštevam še bogastvo netopirjev v cerkvi, kot so to ob nedavnem pregledu ugotovili kolegi, ste prebivalci Vnanjih Goric lahko še bolj ponosni.

V Sloveniji je bilo doslej zabeleženih 29 vrst netopirjev, med njimi je nekaj takih, o katerih vemo še zelo malo. Pri nas živeči netopirji so večinoma žužkojedi, tako da imajo vlogo pri uravnavanju števila žuželk v okolju. Podatki o netopirjih, ki jih ljudje opažajo v svojem domu ali v njegovi bližini, pomembno prispevajo k poznavanju razširjenosti in življenja te živalske skupine pri nas. Če so si netopirji izbrali zatočišče v vaši bližini, bomo informacij o takih skupinah netopirjev zelo veseli. Obenem pa boste vi izvedeli, katere vrste in koliko netopirjev je vaših sostanovalcev. Obrnite se na Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirev (email: netopirji@sdpvn-drustvo.si) lahko pa me pokličete po telefonu na 041-901122.


Maja Zagmajster, univ. dipl. biol.
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev
Večna pot 111
SI-1000 Ljubljana

[ibla]

Ne vem, nič nisem zasledil obvestila administratorja, da bi se kakšen strežnik "sesul" - ampak na tej temi je "izginilo" kar nekaj debate!?
Med zadnjimi je bila moja zahvala metuljem okarčkom, ki so pomagali vsaj začasno rešiti barje. Zaradi njihovega rezervata je MOP prepovedal variante preko barja in dovolil samo tisto, ki gre skozi Lavrico. Medtem so se že zganili tudi prebivalci Lavrice in ustanovili neformalno skupino, ki bi preprečila to varianto. Izgleda, da bo še najhitreje narejen priključek na Dolenjko v Šmarje-Sap in potem bo verjetno nekaj prometa odteklo tja.
Ivan

[Drago Stanovnik]

Ne glede na resnični razlog sprememb nastaja težava tudi v tem, da se pod več naslovi pojavlja ista tema. Zato predlagam administratorju, da združi pod en naslov tudi vse, kar je v zvezi z obvoznico mimo Škofljice. Hvala v naprej.

[spela]

Najprej vsem lep pozdrav.
Sem absolventka krajinske arhitekture in pišem diplomsko nalogao na temo izravnalnih ukrepov. Za primer, ki ga obravnavam v svoji diplomski nalogi, sem si iazbrala prav obvoznico Škofljica, ki naj bi "povozila" Barje. V zameno za škodo, ki bi bila pri tem storjena naravi, naj bi bili, tako kot to določa Zkon o ohranjanju narave, določeni tudi izravnalni ukrepi.Zdaj je bojda edina možna varianta preko Lavrice in tudi tam se zapleta. Ker je DPN za izgradnjo obvoznice Škofljica še vedno v pripravi in javne razgrnitve še vedno ni bilo,se seveda priporočam za vse mogoče informacije o tem projektu.
Ob tem pa bi rada opozorila še na problematiko, ki jo prinašajo izravnani ukrepi.Ravno na tem forumu sem zasledila, da je izgovor o "javni koristi" zdaj v modi, kadar kdo hoče doseči svoj interes.V prvi vrsti, se mi zdi nevarno to, da bi posegi v varaovano naravo postali stalnica in zgled.Saj z izravnalnimi ukrepi lahko na tak ali drugačen način nadomestimo vso škodo, ki smo jo povzročili naravi?!Posegi, ki predvidevajo uničenje naravne vrednote morjo biti ZADNJA MOŽNOST. Na žalost pa ugotavljam, da so resnično čedalje bolj " v modi". Kar je naravnost grozljivo.Če paravzaprav nič ni več nedotakljivo? Ja kam bomo pa prišli?
Za konec pa še hvala vsem, ki vam ni vseeno.

[Drago Stanovnik]

Spoštovana Špela in vsi, ki prebirate te vrstice.

Iskrena hvala za osvetlitev varovanja okolja še z ene dimenzije.

Ker se z vsem napisanim strinjam, bi k avtocesti dodal še negativne vplive iz naselij znotraj in izven Ljubljanskega barja, ki negativno vplivajo na naravno okolje, živalstvo, rastlinstvo in seveda človeka.

Država in lokalne skupnosti žal premalo razmišljajo o onesnaževanju vode, ki tečejo iz naselij na barje. Ne razmišljajo o strupenem dimu, ki se vali iz dimnikov. Ne razmišljajo o onesnaževanju teme, s celonočnim osvetljevanjem naselij in prometnic ter vlečenjem dnevnih aktivnosti proti jutru ter istočasno vlečenjem spanja pri "belem dnevu", v nov dan.

Država in lokalne skupnosti žal (še) niso sposobne posodobiti javnega prometa, da bi bil enovit in učinkovit. Potrebno bi bilo le poenotiti vozovnice in izkoristiti obstoječo mrežo tirnih in cestnih prometnic. Od Logatca, Ribnice in Ivančne Gorice bi bilo potrebno zgraditi postajališča podobno kot so v smeri proti Škofji loki Kamniku in Litiji ter do naštetih in predvsem drugih večjih krajev, kjer ni železnice usmeriti javni potniški avtobus podobno kot je do Medvod.

Temu enakovredne so večstoletne servisne poti - kolovozi, po katerih so hodili že naši predniki in so tudi danes namenjeni dostopom do parcel ob njih, hoji, kolesarjenju, ljubiteljem konj in podobno. Tu bi morala država upoštevati zgodovinska dejstva in jih pomagati legalizirati, ne pa da jih uničuje in s tem prisiljuje na prometnice tiste, ki so še posebej ogroženi - mladi, ostareli, invalidi in podobni.

Za razmislek sem dodal za enkrat dovolj.
Za konec se tudi sam iskreno za hvaljujem vsem, ki vam ni vseeno in vas vabim še naprej k zapisu vaših misli.

Pa lep pozdrav.

[Nuša]

Mislim, da so posegi v naravno okolje že postali stalnica. Ljudje gledajo le na svoje interese ter na zaslužek in se ne zavedajo, da sami s svojimi posegi v naravo zelo uničujejo okolje. Tako se tudi meja krajinskega parka barje premika vse bolj stran od odlagališč, ki jih je na barju preveč. Tudi glede obvoznice mimo Škofljice ljudje gledajo predvsem na interese družbe in na svoje interese, pozabljajo pa, da lahko z obvoznico uničijo velik del narave. Seveda je obvoznica potrebna zaradi vse večjih kolon, ampak še pred tem bi morali poskrbeti, da se zavaruje naravno barjansko okolje ter vse rastline in živali.

V Sloveniji pa v vsakem primeru ne znajo urediti javnega prometa tako, da bi ljudem olajšali pot v službe in šole. Prevoz je zelo drag in počasen, zato se ljudem bolj splača, da se vsak usede v svoj avto in vsi drvijo v Ljubljano. Tako da mislim, da bi pred obvoznico morali predvsem poskrbeti za javni promet ter parkirišča pred prestolnico, kjer bi lahko ljudje puščali svoje avtomobile.

[Drago Stanovnik]

Spoštovana Nuša

Obvoznica mimo Škofljice je po zadnjih podatkih prestavljena proti Šmarju Sap, kar je edino logično in pravilno. Na Ig in v Velike Lašče pa bi morali pripeljati sedaj imenovane mestne avtobuse ter jim določiti isto ceno, kot je do Medvod.

Seveda se strinjam se z napisanim, vendar dodajam, da v času regionalizacije ljubljanska obvoznica ne sme postati še en "berlinski zid", ki bo ločeval mesto od podeželja, podobno kot sedaj ločuje mesto od podeželja občinska meja. Neživljenjska zakonodaja namreč še vedno prepoveduje vožnjo mestnega avtobusa izven MOL-a. Medvode so pri tem izjema. Prav ta izjema pa je praktičen primer rešitve za vse druge vpadnice. Ceno javnega prevoza bi znižali in tudi hitrost prometa povečali že smo z preimenovanjem "vrhničana" v 6 (ali 66) in s tem logično v izenačenje cene z avtobusi, ki vozijo do Medvod.

Podobno logiko bi morali uvesti proti Igu, Polhovemu Gradcu, Horjulu in v druge smeri, ki so brez železnice. Torej v naselja, kamor vlak ne more in če je slučajno tudi avtobus nerentabilen, naj se za isto ceno usmerijo taxiji, ki bi prevažali ljudi do avtobusnih in železniških postaj podobno, kot sedaj marsikje že prevažajo ljudi iz Borovnice na Vrhniko (ali od šole do doma) in nazaj.

Vse to bi hitreje steklo in pocenilo javni potniški promet. Vendar je problem v tem, da bi ta postal preprostejši in preglednejši in oblastnikom zato ne bi več omogočal "sedaj monopolnega ribarjenja v kalnem" na škodo davkoplačevalskega denarja. Verjetno zaradi slednjega odgovorni za to področje nočejo pristopiti k dejanski reformi.

Prav samo le kozmetični popravki zastarelega sistema javnega prometa pa najbolje potrjujejo nepripravljenost za dejansko enovito reševanje javnega prometa. V praksi se to kaže tako, da na isti liniji sedaj vozijo tudi več kot štirje avtobusi hkrati in vsi skoraj prazni (mestni, primestni, medkrajevni in še izredni).

Zatorej spodbujam vse, da puščamo avtomobile doma in naredimo vse, da bo javni promet prispel čim bliže vsakega doma.

Naša naselja pa naj povezujejo tudi servisne poti, po kateri so hodili že naši dedki in babice. Več o tem na: http://www.zurnal24.si/weblog/Neugnani/

LPD

[Nuša]

Lep pozdrav vsem, ki berete forum.

Malo sem se pozanimala na Direkciji za ceste do kam so prišli z obvoznico na Škofljici. Vprašala sem jih ali bodo cesto, ki prihaja iz Kočevja mimo Velikih Lašč res speljali na avtocesto pri Šmarju Sap. Odgovorili so mi, da to ne bo rešilo prometnih zamaškov, saj se bodo potem vozila ustavila že kar na avtocesti ali že na cesti proti Šmarju Sap. Tako da je edina rešitev le obvoznica Škofljica. Na direkciji trenutno nadgrajujejo predhodne predloge. Povedali so mi, da še vedno ostaja najbolj aktualna predlagana varianta po robu barja, ki pa jo tudi še morejo nadgraditi. O datumu, kdaj naj bi bilo vse pripravljeno pa mi tudi niso upali nič povedati, saj morajo načrte potrditi vsi.

Priključek ceste iz Kočevja na avtocesto pa bi bil mogoč v bodoče, vendar le da se naredita skupaj tako obvoznica Škofljica kot tudi priključek na avtocesto. Vendar bo ta priključek mogoč le ko bo regionalna cesta do Šmarja - Sap popravljena tako, da bo lahko sprejela več prometa.

To bi bil povzetek tega kar so mi povedali. Če pa boste zasledili kakšne nove informacije pa bomo vsi na tem forumu zelo veseli če jih delite z nami.

LP

[Drago Stanovnik]

Spoštovana Nuša

Iskrena hvala za stavek, ki ga je moč razumeti, kot pravilo Direkcije za ceste tudi na drugih odsekih. Tudi v primeru avtoceste proti Vrhniki so ljubljanski urbanisti nasprotovali priključku Dragomer z istim argumentom, da bodo potem avtomobili prehitro v Ljubljani.

Iz tega sklepajoč naj se torej potem še naprej ustvarja kolone izven Ljubljane in istočasno povečuje predvsem ljubljanske stanovanjske četrti brez učinkovite strategije celostnega prometnega razvoja.

Tudi ob poplavah v Železnikih so se domačini podobno zgražali nad stroko, kot v tem primeru, saj je ta gluha za izkušnje domačinov. Zelo podobno je torej tudi pri načrtovanju prometnih koridorjev. Če bi strokovnjaki iz Direkcije za ceste imeli vsaj malo posluha za naravo in ljudi, bi bil uvoz na avtocesto z minimalnimi stroški, že desetletje na Logu pri Brezovici - pri cestninski postaji, kje se ves promet ustavi.

Prav tako pa bi bila urejena povezava Velike Lašče Šmarje Sap, da se težkim kamionom ne bi bilo potrebno spuščati v dolino, v Škofljico in se preko Lavrice potem spet vzpenjati po klancih navzgor.

LPD

[admin]

Okarček ne bo ustavil obvoznice.

Po zadnijh informacijah pridobljenih na Ministrstvu za okolje, potekajo intenzivni dogovori o tem, da bo gradnja nove obvoznice mimo Škofljice brez dvoma zgrajena mimo nove obrtne cone, torej južno od Škofljice, ki bo potekala tudi po Barju.

Druge variante nove prometnice do Ljubljane so sicer še vedno aktualne, vendar pa malo verjetne.

[Drago Stanovnik]

Niti ni pomembno kaj bolj škoduje barju. Ali krčenje le tega, onesnaževanje voda, zemlje zraka ali osvetljevanje noči? Bolj je žalostno spoznanje, da se s politični vrhovi predvsem ukvarjajo z izkoriščanjem in lastnim uživanjem na škodo barja in celotnega barjanskega stvarstva.

Ker pa je že omenjen metuljček, je na evropskem nivoju, na pobudo skupine iz Slovenije, že sprejet zakon o obvezni, v tla usmerjeni javni razsvetljavi. Že pred tem se je za tako obliko odločilo mesto Celje. Take pa so tudi svetilke na novem trnovskem mostu. Poleg metuljčkov je seveda še cel spekter živali v zraku, na kopnem in v vodi...

Bi pa bilo gotovo zanimivo ugotoviti za koliko so se izboljšale ptičje sorte glede na "solidne" finančne vložke, ki jih v ta namen troši DOPPS.... Mar ni prav DOPPS preprečil gradnje vetrnih elektrarn? V tem primeru pa so nas torej prikrajšali za naravne električne vire...

[spela]

Pozdravljeni!

Najprej hvala za vse informacije in predloge.
Če bo obvoznica resnično povozila barje, se bodo zgodili izravnalni ukrepi, ki bodo na tak ali drugačen način "nadomestili"oz. "povrnili" storjeno škodo. Spet bo ugotovljena prevlada javne koristi prometa nad javno koristjo varatva narave in zgodilo se bo nedopustno.
Naravo varujemo zaradi nas samih, zaradi našega zdravja, zaradi prihodnjih generacij, zaradi naših vnukov. Naravo varujemo zato, da bomo imeli še desetletja pitno vodo, čist zrak in navsezadnje, da bomo imeli kaj jesti!Narvovarstveni predpisi niso samo neka pravila, namenjena sami sebi in oteževanju sodobnega razvoja.
Vsak "nujen" poseg v zavaraovano območje, zavarovano naravo( in takih posegov je vedno več) pomeni neodgovornost do narave, nas samih in prihodnij generacij.

LP

[admin]

Popolnoma se strinjam s Špelo.

Res pa je, da si dostikrat zatiskamo oči pred drugo nevarnostjo, ki ravno tako vodi do izginevanja barjanskih travnikov.

Nasipanje gradbenih ostankov s pretvezo izboljšavanja kvalitete kmetijskih površin.

Takšen primer je na Lavrici. Uničenje travnika z gradbenimi odpadki - beri (armiranobetonske ruševine iz katerih se vije jeklena armatura, ne more biti osnova barjanskega travnika z bujno vegetacijo, poseljenega z avtohtonimi živalskimi vrstami)

[ibla]

Slučajno sem opazil, da je v teku Priprava državnega prostorskega načrta za
dograditev priključka Šmarje Sap na avtocestnem odseku Malence – Šmarje Sap. To si lahko pogledate na
http://www.mop.gov.si/si/drzavni_prosto ... a_javnost/
Datum objave: 3.1.2008

To je dobra novica za barje.

Pomladanski pozdrav, Ivan

[ibla]

Še dva linka do aktualnih novic:
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov ... _Veber.pdf
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov ... nevnik.pdf

Ivan

[Drago Stanovnik]

Žal je vedno bolj očitno, da v naši državi tisti, ki bi morali spodbujati povezave zaledja na avtoceste prav to zavirajo v strahu, da bi bilo na avtocestah potem preveč domačega prometa. Povsem enako je pri uvedbi javnega potniškega cestnega in tirnega prometa. Namesto, da bi ga uvedli vsepovsod in poenotili, ga dušijo v več desetletij starih sistemih, da bi ga čim bolj osiromašili in čim ceneje privatizirali.

Očitno je v obeh primerih v preveliki premoči nad javnim zasebni interes, pa naj bo državnih uradnikov ali na lokalnem nivoju, saj si oboji med seboj iz rok v roke, podajajo odgovornost za družbeno škodo, ki nastaja ob tem.

Ob tem pa čas beži in se Ljubljansko barje še pospešeno duši v izpušnih plinih iz vseh cest in odplakah iz vsake vasi.

Že Einstein pa je rekel, da bodo za pomori čebel po štirih letih iz istih razlogov tudi zastrupitve ljudi. Da so odgovorni ob tem brezbrižni potrjuje tudi dejstvo, ki se kaže v tem, da ob pomorih čebel ne ukrepajo niti približno tako, kot so pri norih kravah, ptičji gripi, svinjski kugi ali kloranfenikolu v mleku. Seveda, sedaj bi morali začeti tudi pri sebi in ne le pri slovenski živilski proizvodnji govedine, svinjine, perutnine, mleka, katero smo si na ta način sami dotolkli v primerjavi s tujo konkurenco.

Pri izgradnji avtocestne navezave na Kočevje pa se očitno tudi gleda bolj na tujce, kot na domačine. Če pa ni tako, pa naj gredo iz Kočevja nad Želimljem in Igom pod Krim nad Tomišelj in po zraku čez barje na južno vpadnico v center. Tako bo ostal omenjen odsek avtoceste razbremenjen, ves Kočevsko - Dolenjski prometni tok pa se bo izognil tudi Škofljici in Lavrici. Tudi Ljubljansko barje bo še najmanj oškodovano, saj bi bila cesta večinoma dvignjena od tal in pokrita kot tunel v zraku. Istočasno bi bil rešen tudi problem Ižanke.

Sicer pa so tudi za te rešitve odgovorni na državnem in lokalnem nivoju...

LPD

[RokaRoki]

Čeprav je tema stara, bo zaradi bodoče gradnje še kako aktualna, zato se tudi sama vključujem vanjo.
Sicer ne sledim raznim variantam obvoznice na Barju, vendar sem proti njej. Razloge proti njej (onesnaževanje okolja itd.) so razložili že predhodniki na forumu.
Vem, da je večina ljudi razvajenih in se želi voziti izključno s svojimi avtomobili, tudi tisti, ki so kao ekološko osveščeni, vendar je edina rešitev izboljšava javnega prometa, da bi bil cenejši, bolj dostopen, itd. Ljudi bi bilo potrebno motivirati za uporabo le-tega, prometnih zamaškov ne bi bilo več in gradnja obvoznice sploh ne bi bila potrebna.

Sama stanujem sredi Škofljice, tik ob cesti s Kočevja do Ljubljane. Tu stanujem 3 leta in v tem času se je promet zelo povečal. Pravzaprav postaja bivanje ob cesti že nevzdržno. Hrup že od pol šestih zjutraj do večernih ur, umazan zrak, svetlobno onesnaženje, smeti ob cesti ... In potem naj gradimo še eno cesto, da bo tega še več?

Če bi stanovala le kilometer stran, bi javni promet uporabljala veliko težje, sedaj imam vlak in avtobus pred nosom, vsake pol ure. Zato bi morali biti dostopni z javnim prometom tudi drugi okoliški kraji. Sedaj marsikje avtobusa sploh ni ali pa vozi le na primer enkrat na uro, da o vlaku sploh ne pišem... Težava je v tem, da se zaposleni na LPP ali na Slov. Železnicah očitno vozijo le z avtomobili, saj posluha za reševanje težav nimajo, tudi težav ne poznajo in jih ne zanimajo.

Sprejemljivih variant za gradnjo ceste ni. Vsaka cesta bo prinesla še veliko več onesnaženja, več prometa, vsaka cesta bo le potuha za uporabo avtomobila, tudi ko ta ni nujno potreben. Torej, boljši javni promet in obvoznica sploh ne bo potrebna.

[Drago Stanovnik]

Spoštovana RokaRoki

Iskrena hvala za konstruktiven prispevek. Z napisanim se v popolnosti strinjam.

Miselnost odgovornih za javni promet se je zakoreninila (obstala) že pred nekaj desetletij. Medtem ko se je število udeležencev v prometu hiro povečevalo in se število dviga tudi v naprej, temu ne sledi javni promet niti v načrtih, kaj šele v praksi.

Sam sem na tože večkrat na različnih mestih opozoril odgovorne in janost. Na dan, ko se je v Vnanje Gorice pripeljal mestni avtobus (6B) pa sem k podpori povabil tudi župana Jankovića. Odgovoril mi je, da se strinja z menoj, a da tega nima na spisku obljubljenih 22 projektov. Odgovoril sem mu, naj začne vsaj z načrtovanjem in iskanjem podpore na državnem nivoju. To namreč ne stane veliko.

Pred dnevi se je že pohvalil, da se je na temo železnic srečal z direktorjem Slovenskih železnic in da sta se pogovarjala o primestni železnici Ljubljana - Letališče Brnik.

Že vrabci pa čivkajo, da bi morala biti poleg Brniške vsaj še primestna železnica: Ivančna Gorica - Kranj - Logatec - Ribnica - Škofja Loka - Litija

Linije mestnega prometa pa bi se morale združiti s primestnim in podaljšati po zgledu Medvod še na Dobrovo, Vrhniko, Podpeč, Ig in še povsod tja, kjer ni železnice.

Manjši avtobusi, kombiji in taksiji pa naj bi vozili za isto (tedensko, mesečno ali letno) karto iz manjših krajev do primestnih (avtobusnih in železniških) postajališč ter v Ljubljani od teh postajališč do oddaljenejših ciljev.

Investicija bi torej bila ista kot je sedaj, le na isti trasi se ne bi več drenjali najman trije skoraj prazni avtobusi (mestni, primestni, medkrajevni.. in še šolski).

Sam menim, da bi bilo potrebno na vsakem področju usposobiti varne bližnice predvsem za pešce in kolesarje ter izbolšati stranske prometne koridorje med naselji. Po glavnih cestah in železnici pa naj bo poceni (vsakemu dostopna cena) in priviligirano hiter (kot reševalci brez sirene) javni potniški promet.

Seveda verjamem, da je to z malo dobre volje odgovornih uresničljivo že 1.1.2009.

Glede na dosedanje izkušnje pa dvomim predvsem v dobro voljo, saj prevladuje namesto te predvsem samohvala.

LPD