Pepoved uporabe gensko spremenjenih rastlin na Ljublj. barju

[Ceglar]

Pozdravljeni,
Kot vejetno veste, se na Vladi pripravlja Zakon o soobstoju GSR z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Kdor spremlja zadevo mu ni treba posebej razlagati, kaj to pomeni za ekološko kmetijstvo in okolje v celoti. Namen zakona je uvesti GSR ter jih enakovredno obravnavati z ostalimi načini kmetovanja tudi v Sloveniji. Z eno besedo -KATASROFA! Žal se Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin ne bomo mogli izogniti. Zato stem v zvezi predlagam, da se v zakonu napiše določilo s katerim bo na Ljubljanskem barju ter na področju Natura 2000 v celoti in trajno prepovedana uporaba ter soobstoj GSR.

[Drago Stanovnik]

Spoštovani

Zahvaljujem se za odprtje nove aktualne teme v zvezi z gensko spremenjenimi rastlinami. Nič ne bi imel zoper tovrstne ekspirimente, če bi bila znanost sposobna predvideti vse stranske učinke in o njih korektno podučiti vse ljudi in še posebej tiste, katerim je zaupana skupna usoda v obliki sprejemanja zakonodaje.

Žal prav ti slednji v svoji ozko interesni (koalicijski) zaslepljenosti prepogosto pozabljajo na vzroke in posledice, saj so jim pomembni predvsem trenutki, ko so na oblasti, da poskrbijo za svoje pa čeprav na škodo družbe.

Je pa tudi res, da ima GSR podoben vpliv na človeka, kot ga imajo z urinom v naravo izločena konracepcijska hormonska sredstva na živali in rastline.

Oboje torej ruši naravno ravnovesje in bi moralo biti takoj odpravljeno na vsakem področju Nature 2000 in krajinskih parkov ter v najkrajšem času v celotni EU.

Država in EU naj torej ščitita ljudi in okolje tudi s tem, da se vračamo k naravi in naj ne podpirata rušenja naravnih zakonitosti.

Naslov te teme in vsebino pošiljam nekaterim na državni nivo in se v napej zahvaljujem vsem za vsako misel.

LP

[Drago Stanovnik]

Pozdravljeni.

Zanima me strategija kmetijstva in razvoja turizma na Ljubljanskem barju. Do danes te strategije še nisem prebral!? Ali sploh obstaja kakšen resen dokument na to temo? Prav bi bilo, da se ta strategija izdela, najprej pa seveda temeljita analiza stanja kmetijstva in okolja na Ljubljanskem barju v celoti.

Menim, da je stanje kmetijstva na Ljubljanskem barju katastrofalno, kajti večina kmetov pri svojem delu še vedno uporablja kemična sredstva (gnojila in škopiva).

Drugo jim tudi ne preostane če hočejo preživeti. Ekoloških kmetij praktično ni in jih še dolgo nebo, ker ni vsebinskih vzpodbud s strani države.

Dokler bo naša država sprejemala zakone o FFS in GSO ter širila in dovoljevala njihovo uporabo se pogoji za ekološko kmetovanje samo še poslabšujejo.

Za mene je Natura 2000 še vedno mrtva črka na papirju, da o kakšnem parku sploh ne govorim. Lahko, da se bo sprejel kakšen akt, ki bo nekomu omogočil dobro plačo, a od ostalega pa še dolgo ne bo nič. Predlagam, da se resno pristopi k temu projektu. Lep pozdrav.

(Objavil-a: Franci, 03.02.2007 12:31)

[Drago Stanovnik]

Koalicija organizacij zahteva prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin do uveljavitve “Zakona o soobstoju GSR…”

Umanotera, Inštitut za trajnostni razvoj in Koalicija za trajnostni razvoj podeželja zahtevajo, da vlada oziroma kmetijsko ministrstvo sprejme prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji do takrat, ko se bo začel izvajati Zakon o soobstoju GSR z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Pismo z zahtevo in utemeljitvijo prepovedi gojenja GSR je dostopno na http://www.itr.si.

Poročilo Greenwatch UK namreč opisuje 113 primerov neželene onesnažitve z GSR v 39 državah, kar je dvakrat več od števila držav, kot jih uradno dovoljuje gojenje določenih GSR. Vse več primerov kaže, da celo zakonodaja ne more vedno preprečiti takšnih incidentov, zato je toliko bolj pomembno, da v času, ko ustrezne zakonodaje še nimamo, pristojno ministrstvo zavaruje interese kmetov in potrošnikov.

Koalicija, ki šteje 22 organizacij, je podala svoje pripombe na predlog zakona in pričakuje, da bo sprejet ustrezno restriktiven zakon, ki bo preprečil neželeno onesnaževanje z GSR in zavaroval slovenske kmete, ki ne želijo gojiti GSR, še posebej pa ekološke kmetije. Zakon je v postopku priprave na kmetijskem ministrstvu, a naj ne bil začel veljati prej kot v 1- 1,5 leta. Slovenija je ena redkih držav EU, ki tovrstne zakonodaje še nimajo. Evropska komisija se namreč težavni nalogi, kako v praksi preprečiti onesnaževanje v primeru gojenja GSR, raje izognila, ter je to vprašanje prepustila posameznim državam članicam.
Ukrep začasne prepovedi je že lani sprejela tudi Madžarska, kjer je zakon o soobstoju prav tako v pripravi.

Tudi nedavna spletna anketa Kmetijsko gozdarske zbornice je pokazala, da kmetijski sektor pri nas zavrača GSO v hrani, saj je 85% sodelujočih menilo, da bi jih morali prepovedati.

Nadaljnje informacije:
Anamarija Slabe
Inštitut za trajnostni razvoj
anamarija.slabe@itr.si
Tel. 041.725.991; (01)4397 465
http://www.itr.si

[Drago Stanovnik]

Naša prizadevanja za informiranje javnosti in spodbujanje javne diskusije so že obrodila dobre sadove. S tem delom moramo vsi nadaljevati.
Z zbiranjem podpisov za peticijo smo zelo uspešni. Zbrali smo skoraj 5000 podpisov. Verjamemo, da bomo s tem začasno lahko zadržali zakonodajno proceduro zakona o soobstoju GSR z drugimi kmetijskimi rastlinami, če bi šel v zakonodajno obravnavo.

Glede na pogosto zastavljeno vprašanje ali smo res proti zakonu o GSR ponavljam, da smo proti zakonu, ki bi soobstoj GSR z našimi slovenskimi rastlinami dovoljeval. Zakon, ki ga je v zvezi z GSR potrebno sprejeti, mora posevke GSR v Sloveniji prepovedati in predpisati sankcije proti morebitnim kršilcem ter zaščitne mere za primer nenamernega vnosa iz sosednih dežel.

Pobudniki peticije smo včeraj na razširjenem sestanku s pridruženimi podporniki naše pobude pregledali opravljeno delo, imenovali operativni štab in začrtali našo temeljno usmeritev: naredili bomo vse, da v zaščito naše dežele in naših otrok posevke gensko spremenjenih rastlin preprečimo, torej tudi sprejemanje zakona, ki bi take posevke - čisto ne glede na varnostna določila - dovoljeval.

Pripravljeni moramo biti na zbiranje podpisov za referendum. Ker bodo roki za zbiranje teh podpisov zelo kratki že danes prosimo, da nas - ko pride ta čas - učinkovito podprete.

K sodelovanju vabimo vse ostale organizacije in državljane, ki delijo naše mnenje in želijo po svojih močeh prispevati k uspehu naših prizadevanj.

Vsem se zahvaljujem za dosedanjo pomoč in podporo

Meta Vrhunc

[Drago Stanovnik]

13 RAZLOGOV PROTI GENSKI TEHNIKI

Internacionalno DEMETER gibanje, v katerem se združujejo kmetje, ki gospodarijo po biološko-dinamični metodi, predelovalci živil, trgovci in potrošniki odklanjamo posevke gensko tehnično spremenjenih organizmov. Za to imamo tehtne razloge:

1. Agrarna genska tehnika se vsiljuje proti volji državljanov!
Temeljno vprašanje, če državljani gensko tehniko sploh hočejo, se v Evropski Uniji sploh ni postavilo. Daljnosežna odločitev s težkimi posledicami, ki prizadene ob jedilni mizi vsakogar, se uvaja v nedemokratičnem procesu. Več kot 70% prebivalstva zavrača gensko tehniko v kmetijstvu in vrtnarstvu. Večina kmetov smatra, da genska tehnika škoduje njihovemu ugledu. Potrošniki Evropi želijo kmetijstvo po meri narave, v katerem imajo etični pogledi na delo z živalmi in rastlinami temeljni pomen. Že danes proizvede Evropska skupnost visoke presežke, nadaljnje dvigovanje produktivnosti zaradi genske tehnike s stališča nacionalne ekonomije ni smiselno.


2.Patentiranje rastlin in živali je etično nesprejemljivo
Proizvodnja GSO posevkov je povezana s patentnimi pravicami. Etično gledano, gre pri tem za kulturne rastline, ki so kulturna dediščina vsega človeštva. Do teh naj bi imeli svoboden pristop vsi ljudje. Ne moremo dovoliti, da koncerni, kot se to na primer dogaja v Indiji, pridobijo ekskluzivno pravico do bazmati riža ker so patentirali njegov genetski zapis in morajo kmetje za pridelovanje svojih, stoletja sejanih sort plačevati visoke licenčnine, četudi so to rastlino ustvarili s setvijo in žlahtnenjem njihovi predniki.

3. Problema lakote v tretjem svetu agrarna genska tehnika ne bo rešila
Trditev, da bi se s pomočjo genske tehnike lakota v deželah v razvoju lahko rešila, nima nikakršne resne osnove. Problem lakote v tretjem svetu je v prvi liniji problem porazdelitve in pomanjkanja kupne moči. Deželam v razvoju bi pomagali več, če bi podprli njihovo trajnostno tradicionalno kmetijstvo. Za to so primerne ekološko prilagojene domače sorte: kmetje jih lahko sejejo brez plačevanja licenčnin in zanje umetna gnojila in zaščita s kemičnimi sredstvi niso potrebni. Drag semenski material gensko spremenjenih organizmov je manj primeren, ker ga je potrebno leto za letom kupovati in so posevki, da bi pridelek ustrezal pričakovanemu, vezani na draga umetna gnojila in sredstva za zaščito rastlin. Kot po vsem svetu razširjeno gibanje, vemo: pretežno majhnim kmečkim strukturam v deželah v razvoju omogoča eksistenco in hrano ter trajno ekonomsko varnost ekološko kmetovanje. Kulture z nizkimi zahtevami so bolj smiselne kot kulture z visokimi zahtevami.

4. Fauna in koristni insekti so ogroženi
Posevki gensko spremenjenih organizmov vplivajo na okolje negativno. Po podatkih državnega okoljskega instituta Nanjing na Kitajskem so na poljih z gensko spremenjenim bombažem našli bistveno manj koristnih insektov, število škodljivcev pa se je povečalo. Britanski znanstveniki so v doslej največji raziskavi posevkov gensko tehnično spremenjenih organizmov v svetu dokazali, da je fauna (med drugimi ptice in metulji) pri dveh od treh raziskanih kulturnih rastlinah (oljna repica, sladkorna pesa in koruza) zaradi posevkov gensko tehnično spremenjenih organizmov bistveno močneje prizadeta kot pri konvencionalni pridelavi. Tudi mnoge druge raziskave potrjujejo škodljiv vpliv na okolje.

5.Dolgoročnih raziskav o učinkih agrarne genske tehnike ni nihče delal
Alarmantno je, da nimamo nikakršnih dolgoročnih znanstvenih raziskav, ki bi dokazovale, da gensko tehnično spremenjeni posevki in gensko spremenjena hrana okolju in človeku nista škodljiva. Take raziskave so potrebne. Raziskave v kmetijstvu prinašajo zanesljive rezultate šele po najmanj 10 letih. To velja tudi za raziskavo učinkov gensko spremenjenih organizmov na eko sistem in na človeka. Še vedno ne vemo, ali ne predstavlja uživanje gensko tehnično spremenjenih rastlin neposredne nevarnosti za človeško zdravje.
Kaže, da genska tehnika vpliva na presnovo. Celice jeter pri miših se pri krmi z gensko spremenjeno sojo spremenijo. Pri čebelah, ki so nabirale med v gensko spremenjeni ogrščici, se spremeni črevesna flora. Če izhajamo iz tega, da hrana ne nasiti samo zaradi zaužitih snovi, temveč vpliva tudi na človeško počutje in na njegov duhovni razvoj, moramo gensko manipulirana živila energično zavrniti. Gensko tehnični poseg v rastlino spremeni nehote tudi njeno obliko. Gensko spremenjen krompir spremeni obliko lista. Kako bo s človekom, ki takšen krompir uživa?

6.Enostranskost pri vprašanju koeksistence, ki je temelj odločanja v EU
Evropska komisija reducira v primeru genske tehnike etično, družbenopolitično, zdravstveno in ekološko vprašanje na izključno gospodarske razloge. Prednosti in nevarnosti nove tehnologije in možnosti lociranja take industrije je treba obravnavati ločeno, saj bodo posledice prizadele vso družbo. Delitev takih odločitve na strokovne gremije brez da se problem osvetli v celoti, je čisto nesprejemljiv. Na tak način problematike sploh ni mogoče zajeti podobno kot se ne morejo zajeti kompleksnost narave. Ocenjevanje rizika ostaja pri dosedanjem načinu obravnavanja nepopolno in tendenciozno.

7.Ekološko kmetijstvo je eksistencialno ogroženo – koeksistenca ni mogoča
Kmetje, ki delajo biološko-dinamično so zelo zaskrbljeni, da bo ta, več kot 80 let uspešen naraven način kmetovanja zaradi vsiljene koeksistence s posevki gensko spremenjenih organizmov eksistencionalno ogrožen. Kot kažejo izvedeniška mnenja moramo izhajati iz tega, da bo zaradi križanja prišlo do genske kontaminacije lastnih posevkov. To je povezano z multiplikatorskim učinkom. Predlagane varnostne razdalje niso zadostne. Niti čebele se ne pridržujejo od človeka predpisanih koridorjev niti se pri odprto cvetočih rastlinah lahko prepreči širjenje gensko spremenjenih rastlin z vetrom, in to na velike razdalje. Enkrat v naravo spuščena gensko spremenjena dedna substanca se ne more odpoklicati nazaj in je ni mogoče kontrolirati. Garancijska določila niso nikakršna tolažba.

8.Sorte iz laboratorijev so brez odnosa do narave in okolja
Biološko-dinamični žlahtnitelji vključujejo v svoje delo v nasprotju z gensko tehniko, součinkovanje okolja nekega organizma in ritmične vplive. Vprašati se moramo, ali bo izključno v laboratoriju narejeno gensko spremenjeno seme pozitivne interakcije s svojim okoljem lahko zgradilo, če je njegov nastanek ločen od naravnega okolja?

9.Ekološko kmetijstvo je inovativno in predstavlja kulturni faktor.
Genska tehnika trdi da je inovativna. S tem izpostavlja, da lahko ciljano spreminja lastnosti živih bitij in tako ustvarja nove sorte. To zveni moderno. Biologi, ki se ukvarjajo z vprašanji evolucije vedo, da je horizontalni transfer genov med vrstami, kot ga genska tehnika na umeten način opravlja, mogoč le na nivoju bakterij. Višje življenje je postavilo med vrstami meje in doseglo razmnoževanje s spolnostjo, ki omogoča večjo diferenciacijo življenja.
Horizontalni transfer genov je korak nazaj v prejšnja stanja evolucije. Res inovativno je ekološko kmetijstvo, ki se kot odgovorno kmetijstvo odlikuje po pestrosti in kulturi in več soodločanja. To je pravi kulturni dosežek. Genska tehnika predstavlja kljub svojim biotehnološkim rafinesam kulturno obubožanje. Trg to tudi kaže: v eko kmetijstvu dela v Nemčiji 150.000 ljudi, Letno se za 5 do 7 % povečuje. V agrarni genski tehniki dela le 2000 ljudi.

10. Izguba pestrosti sort prinaša v kmetijstvo monotonijo
Posevki gensko spremenjenih organizmov vodijo v gensko enoličnost in s tem v gensko erozijo, izgubo pestrosti z monotonijo na velikih kmetijskih površinah. Ekološko kmetijstvo genetsko pestrost ohranja in neguje in ohranja s tem bogastvo kulturne krajine. Biološko-dinamično žlahtnjenje skrbi že desetletja za lokalno prilagojene sorte, se zavzema za ohranjanje sort na kmetijah in ponuja smiselno alternativo. Gensko tehnično spremenjeni organizmi predstavljajo uniformnost in osiromašenje.

11. Industrija genske tehnike za potrošnika ni transparentna
Zaradi občutka varnosti imamo potrebo, da svoje okolje razumemo. Proizvodnja bio živil je eno najbolje kontroliranih področij na svetu. Vsi postopki, vsi dodatki so širom sveta, v mnogih deželah predpisani, s strani FAO kodificirani in potrošniku razumljivi. Bio kmetije so odprte za potrošnika. Laboratoriji genske tehnike so za javnost tabu. Operacije v notranjosti celic so očem potrošnikov skrite. Reklame za gensko tehnične proizvode, ki tako nastajajo uporabljajo slike in izjave, ki zavajajo. To ne gradi zaupanja saj posledic agrarne genske tehnike še nihče ne pozna.

12. Za Evropo kot gospodarsko razvito področje ni primerna
Če bo industrijska biotehnologija, ki predstavlja pravzaprav mero racionalizacije, v kmetijstvu in živilski stroki ustvarila nova delovna mesta je vprašljivo. Agrarna genska tehnika spodbuja uniformne, industrijske strukture, ki v tendenci ogrožajo srednje velike proizvajalce, predelovalce in trgovino. Več delovnih mest bo izgubljenih kot bi jih industrija genske tehnike ustvarila.

13. Demeter – uspešna kmetijska praksa kot alternativa genski tehniki
Z biološko-dinamičnim kmetijstvom postavljamo nasproti genski tehniki model, ki je v praksi preizkušen. V veliki meri zaprt organizem kmetije je vzgled tudi za ekološko kmetijstvo. Biološko-dinamične kmetije uresničujejo optimalno prilagajanje naravnih možnosti in specifičen razvoj kmetije prav zaradi individualnega kulturnega prispevka.

Kot je v 20 letnem primerjalnem poskusu dokazano, se uspeh biološko-dinamičnega gospodarjenja izraža razen v visoki kvaliteti proizvedenih živil (obstojnost, okus, zrelost) med drugim v povečani plodnosti tal in pestrosti rastlin. V nasprotju z gensko tehniko se za model biološko-dinamičnega gospodarjenja ne mora plačevati licenčnin in se nihče ne podaja v stalno odvisnost kupovanja semen in strupov. Metoda je na razpolago vsakomur, ki se jo je pripravljen naučiti.

Raziskovalni center za biološko-dinamično gospodarjenje, D-64295 Darmstadt http://www.ForschunGSRing.de



Spremljajte spletne strani Društva AJDA Vrzdenec: http://www.ajda-vrzdenec.si

[Ceglar]

Tematski posvet Združenja Zares



Gensko spremenjeni organizmi - priložnost ali nevarnost?



[b]v torek, 17. julija 2007, ob 18. uri
[/b]
v Cankarjevem domu v Ljubljani (dvorana E3 /klet)



Genska tehnologija oziroma gensko spremenjeni organizmi so neizbežno dejstvo in postajajo vse bolj realnost vsakdanjega življenja, zato se mora odgovorna in etična politika do tega vprašanja opredeliti na podlagi strokovnih argumentov in znanstveno preverljivih spoznanj v skladu z načelom "stroškov in koristi".


Zastaviti si moramo torej vprašanje, kakšne so koristi gensko spremenjenih organizmov (GSO), in kakšne so lahko posledice vnosa GSO v postopke pridelave hrane in krmil za živino - za zdravje ljudi, živali in naravno okolje.

Razoj gensko spremenjenih organizmov naj bi bil odgovor sodobne znanosti na naraščajoče in strateško vse pomembnejše izzive pridelave dovoljšnjih količin hrane ob nujnem sistematičnem zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev v poljedelstvu.



___________________________________________


Spoštovane in spoštovani,

Vljudno vabimo na posvet o GSO - toplo dobrodošli članice in člani vaših organizacij. Vabilo lahko svobodno razpošiljate.

V priponki najdete vse informacije o posvetu, ki bo v torek, 17. julija 2007, ob 18. uri v Cankarjevem domu.

Za vse informacije smo vam na voljo.


Lep pozdrav,

mag. Jelena Aleksiæ, odnosi z javnostmi



Državni zbor RS
Poslanska skupina ZARES

Šubičeva 4, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/ 478 9914, GSM: 041 808 414
Fax: 01/ 478 9452,
http://www.zares.si, info@zares.si

[Drago Stanovnik]

Na tematskem posvetu so o priložnostih in nevarnostih GSO spregovorili naslednji gostje:
• Meta Vrhunc (Društvo za biološko dinamično gospodarjenje Ajda, Vrzdenec, Združenje za zdravo Slovenijo) - o nevarnostih uničenja kulturnih rastlin in ekološkega kmetijstva;
• Anamarija Slabe (strokovna vodja na Inštitutu za trajnostni razvoj) - o kampanji “Brez GSO” in negativnih okoljskih posledicah GSO;
• prof. dr. Peter Raspor, predstojnik Katedre za biotehnologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani - o tehnološkem in prehranskem vidiku GSO;
• mag. Bara Hieng, magistra znanosti s področja biotehnologije - o varnosti gensko spremenjene hrane za potrošnika in o pomenu soobstoja gensko spremenjenih rastlin za ostale oblike kmetijske pridelave za Slovenijo in EU;
• dr. Mojca Gabrovšek (Združenje Zares), doktorica znanosti s področja biokemije in molekularne biologije - o zgodovini GSO in splošnih zanimivostih.

Razvoj gensko spremenjenih organizmov naj bi bil odgovor sodobne znanosti na naraščajoče in strateško vse pomembnejše izzive pridelave dovoljšnjih količin hrane ob nujnem sistematičnem zmanjševanju porabe fitofarmacevtskih sredstev v poljedelstvu.

V zadnjem času je slišati vse več opozoril in kritik takšnega načina spodbujanja pridelave hrane, ki je je sicer na svetu že v tem trenutku dovolj, le da je neenakomerno dostopna, saj naj bi GSO predstavljali prevelika tveganja in nevarnosti za zdravje človeka in živali, biotsko raznovrstnost, ekološko kmetijstvo, ravnovesje v prehranskih verigah človeka in živali, ohranjanje avtohtonih rastlinskih sort in živalskih pasem, dolgoročno povečanje uporabe pesticidov in podobno.

V Sloveniji se je o problematiki gensko spremenjene hrane sicer že govorilo, a večinoma pri tem sodelujejo le kritične nevladne organizacije, ki opozarjajo na specifične vidike nevarnosti in tveganj GSO. Manj so doslej o tej tematiki spregovorili strokovnjaki oziroma predstavniki znanosti, še manj politiki.

V Združenju Zares želijo s tematskim posvetom o GSO spodbuditi konstruktivno in argumentirano izmenjavo mnenj. V Sloveniji bomo kmalu dobili nov zakon o soobstoju GSO, pomembni premiki na zakonodajnem področju pa se obetajo tudi v EU, ki trenutno še nima enotnega stališča o ravnanju z GSO.

Letos aprila se je na “Mednarodni konferenci o regijah brez GSO, biotski raznovrstnosti in razvoju podeželja” v Evropskem parlamentu zbralo 300 predstavnikov evropskih regij, ki so se že razglasile za območja brez GSO (ang. GMO free area), ki je dala gibanju proti GSO še poseben poudarek.

Po podatkih nekaterih mednarodnih civilnih združenj število regij brez GSO v zadnjih strmo narašča - v Evropi jih je že okoli 236, medtem ko se je doslej že okoli 4.500 mest in občin razglasilo za območja brez GSO. Pred kratkim je kampanjo z naslovom Brez GSO pričel tudi slovenski Inštitut za trajnostni razvoj, Domžale so postale prva slovenska občina brez GSO, vsak dan pa takšne odločitve sprejemajo tudi druge slovenske občine, npr. Maribor, Radovljica in druge.

Glede na raznolikost stališč uvodnih razpravljavcev in aktualnost teme, se je razvila zanimiva razprava:
1.
Po razpadu Stranke zelenih so v Sloveniji nastala manjša ekološko gibanja, a nobeno se ni zares uveljavilo. Tako smo ekološko ozaveščeni volilci ostali brez svoje “prave” (izvoljive) stranke.

Društvo Zares se je lotil debate na to temo zato, ker upa, da bo zapolnil to vrzel. Sem sodi vse kar so na temo trajnostnega razvoja slišali od uvodničarjev že na prvem posvetu. Ne nazadnje pa je ekološka zavest tudi korelirana z zanimanjem za k naši medicini alternativne metode. In seveda ta tematski posvet, na katerem se bo, upam, izoblikovala podpora za Slovenijo brez GSO.

2.
Kje so meje genskega inženiringa?
Gensko spremenjeni organizmi; da ampak do kakšne mere?
Kakšne so(bodo) konsekvence teh “mutantov” na človeški rod?
Navedenih je le nekaj vprašanj, ki se porajajo na to temo, čeprav ne dvomim, da jih je še mnogo več.
Razmišljanja sledijo(samo za dotični del t.j. prehrana).
Mej ni, meja je le človeški pohlep po čim večjem zaslužku.
Človeštvo se sooča z velikim pomanjkanjem hrane potrebna je večja produktivnost(genetika).
Odpornost “mutantov” na bolezni, vremenske neprilike…
Večje, boljše, kompaktnejše, trajnejše(sami superlativi)…
Posledice GSO so(bodo) bolezni 21.–>XX. stoletja.

3.
Sproščanje

Tematski posvet o GSO je v napovednem gradivu rahlo nakazoval, da se bo mogoče razvila razprava, ki bi vključevala tudi kakšen argument. Sestava vabljenih uvodničerjev, ki naj bi bili neko uravnoteženje med pro/contra sceno, je na pro sceni dajala upanja po kakšnem argumentu….. Neznanka so bili moderatorka debate in udeleženci posveta.

No, posvet ni presenetil in je tekel po že znanem scenariju.
Nasprotnki so nastopili s klasično terminologijo (alergije, multinacionalke, kontaminacije, terminator, superpleveli, pesticidi, izkoriščani kmetje, uničenje biodiverzitete, prodani znanstveniki..) in z nekaterimi novejšimi izrazi (genski stvori, destabilizacija genoma, degeneriranje v kaos.. ), vse vpleteno v strašljive zgodbe o GSO, ter s čustveno obarvanimi osebnimi zgodbami. Doživeli so burne aplavze!
Zagovorniki GSO so predstavili okvirno stanje o GSO (koristi GS rastlin, dovoljenja za uporabo, oddobritveni postopki, nadzor, zakonodaja) ter potencial novih tehnologij v prihodnje. Aplavza skoraj ni bilo, doživeli pa so glasna neodobravanja.
Vmes so se oglasili ne(popolnoma)opredeljeni z „malo tega in malo onega”. Moderatorka pa je bila v tem primeru že jasno opredeljena od začetka – contra.

Nič posebnega torej - debata o GSO kot že veliko podobnih, kjer se bolj malo posluša in se več „navija za naše”. Pač sproščanje, ki je v tem obdobju še posebno v modi!
Za argumente bo potrebno počakati na drugo priliko.

Ostaja pa grenak priokus ob misli koliko negativne energije in črnih misli je skrito za prijaznimi izrazi „ekološko, naravno, zdravo, okoljsko, prijazno, ozaveščeno, harmonično….”

Branka Javornik

4.
Branka, bila sem tam, slišala sem tudi vašo razpravo, ki ste znanstvenica in zagovornica biotehnologije. Kljub občasnim nestrpnim izpadom na obeh straneh se ne spomnim, da bi v zadnjem času lahko bili priča vsaj približno tako uravnoteženi javni razpravi na to temo. Ker o tem dogodku mediji iz meni nerazumljivih razlogov ne bodo poročali, čeprav je zanimanje med ljudmi veliko, izgleda, kot da dogodka ni bilo, razen za nas 40, ki smo bili tam.
Razumem zagrenjenost znanstvenikov, ki ob takih temah naletite na burne in čustveno obarvane odzive, kot pravite (ne razumem, kaj bi lahko bilo narobe s čustivi, ki so sestavni del človeške biti?!)in težko prodrete z resnimi “argumenti”, vendar morate tudi vi razumeti “navadne” ljudi, ki zaleteno terminologijo s področja genske ali bio-tehnologije težko razumejo. Monoppolizacija znanja v sodobni družbi je huda reč in nima kaj dosti opraviti z demokratičnostjo. In odgovornost, da znanost sama poskrbi za jasno in strokovno sprejemljivo razlago pojavov in dosežkov, s katerimi ima opravit, nosi prav znanost (ali stroka) sama in nihče drug (mediji in druge institucije lahko le pomagajo). In ob tem se nekako nekako ne morem znebiti občutka, da je npr. v primeru GSo še mnogo tega, kar znanost ve, pa ne želi povedati javnosti. Ali pa, spet, e pove dovoj jasno in glasno. Neznanje in neinformiranost pa je idealni teren za predsodke in razne verske (re)interpretacije ter manipulacije s strani tretjih akterjev - npr. mulitnacionalk, ki razvijajo in tržijo GSO (in v zvezi z njimi tudi kopico različnih “vse manj nevarnih” herbicidov). Če pogledamo antropološko-zgodovinsko je človek namreč vedno hlepel in si prizadeval razložiti pojave in reči, ki so ga obkrožale, bodisi naravne bodisi umetne.
Poleg tega narovoslovna znanost pogosta zapostavlja sociološki in socialno-psihološki vidik tega problema - namreč, nekaj najbolj naravnega je, da želimo ljudje jesti in živeti čim bolj zdravo, s čim manj tveganji (ki sicer v sodobni družbi vse bolj naraščajo in postajao vse bolj prisotna v vsakadanjih življenjih, zato tolikšna čustvenost in strastnost pri zagovarjanju stališč proti GSO - po mojem videnju. in moram priznati, da na večino včeraj izpostavljenih (potencialnih) nevarnosti GSo znanost spet ni prepričljivo odgovorila. Zato je treba iskati vedno nove in nove priložnosti. Ne le znanstveno raziskovanje samo, ampak tudi predstavljanje znanstvenih dognanja, je pomembno polanstvo znanosti.

[Ceglar]

Pozdravljeni,
sporočilo tematskega posveta razumem tudi kot še eno priložnost za argumentirano razpravo o nevarnostih, ki jih v naše okolje lahko prinesejo gensko spremenjeni organizmi. S tem namenom vam predlagam, da preberete intervju z neodvisno novinarko in raziskovalko gospo Sanjo Lončar. Intervju vsebuje veliko vsebinskih argumentov, zato menim, da je zanimiv tako za nasprotnike kot tudi za zagovornike uvedbe GSO v naši državi. Intervju je pripravila gospa Barbara Gradič Oset.

http://www.altermed.org/vsebina/clanek. ... nek_id=350

Lep pozdrav

[Ceglar]

Že več kot 40 slovenskih občin je sprejelo akte o prepovedi gojenja gensko spremenjenih rastlin na svojem območju, žal pa med njimi ni še niti ene občine, ki pokrivajo Ljubljansko barje ( Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer, Brezovica, Ljubljana, Ig in Škofljica). Področje Ljubljanskega barja je eno tistih, ki ga moramo trajno zaščititi pred genskim osnaževanjem. Vnos gensko spremenjenih rastlin v okolje je tujek za naravo in pomeni trajno ekološko osnaževanje, ki ga nikoli več nebo mogoče odpraviti. Škodljive posledice bodo trajne za vse rastline (ne samo za gensko spremenjene) in živa bitja v širšem okolju. Študije nekaterih neodvisnih organizacij po svetu to že potrjujejo, vendar svetovne multinacionalke z vsemi sredstvi preprečujejo objavo le-teh, zato je o tem v javnosti, žal, bolj malo napisanega. Vedeti moramo, da je v ozadju veliko kapitala z močnim lobijem, ki želi ustvariti veliki biznis tudi v Sloveniji, žal na škodo okolja, slovenskega kmeta in vseh nas.
Izvoljeni predstavniki ljudstva z območja Ljubljanskega barja ozavestite se in ukrepajte.

[Nuša]

Očitno župani v teh občinah mislijo, da je sprejemanje takih aktov nepotrebno in da se nočejo vtikati v odločitve kmetov kakšne rastline bodo gojili na svojih obdelovalnih površinah. Zgleda, da se še ne zavedajo, da je gojenje gensko spremenjenjih rastlin škodljivo za okolje. Strinjam se, da bo treba nekaj postoriti na to temo in ozavestiti vse v občinski stavbi, ki so pristojni za te odločitve kot tudi kmete same.

[admin]

Spoštovani Nuša in Ceglar

V popolnosti se strinjam z vajinima ugotovitvama. Ljudje smo res preveč leni, da bi bili sposobni biti odgovorni tudi v naprej za več generacij in za širšo skupnost. Javno mnenje in družba poudarja egoizem, ki pa nikogar trajno ne osrečuje. Zatorej predlagam, da o zgrešenih potezah razmišljanja ali dejanj ne molčimo, pač pa vsak na svoj način s problemi argunmentirano seznanjamov javnost.

Prva možnost je klic na lokalni radio ORION, ki bo v zvezi s tem zagotovo podal obvestilo. Telefon je: 041 200 600 (Mojca)

Prepričan sem tudi, da bi o tem svoje povedali na Zelenem valu in Radiu HIT.

Naslednji korak so pisani mediji ter učiteljice kemije in biologije po vseh osnovnih šolah. Pomembno je namreč tudi to, kaj se otroci o tem naučijo v šoli.

Sam ne dvomim v uspeh zdrave pameti, če bomo ljudi osveščali.

V naprotnem pa si skupaj kopljemo grob ne le zase, pač pa tudi za nič krive prihodnje generacije.

LP
in vse dobro vsem.

[Drago Stanovnik]

Bruselj odobril štiri vrste gensko spremenjenih organizmov

sreda, 24.10.2007 16:55
Tekst: (agencije), (ub)

BRUSELJ - Evropska komisija je odobrila uporabo še štirih gensko spremenjenih organizmov, treh vrst koruze in vrsto sladkorne pese, s čimer se je število odobrenih GSO zvišalo z enajst na petnajst, je sporočil tiskovni predstavnik komisarja za zdravje Markosa Kiprianuja, Philip Tod.

Postopek avtorizacije temelji na znanstvenem pristopu: najprej strokovnjaki preverijo tveganja za zdravje in okolje, če jih ni, komisija predlaga avtorizacijo GSO, je pojasnil.

Komisija je danes odobrila tri vrste koruze (1507 x NK603, NK603 x MON810 in 59122 Herculex RW) za krmo in prehrano ter za uvoz in proizvodnjo. Poleg tega je avtorizirala sladkorno peso vrste H7-1 za krmo in prehrano, so sporočili v Bruslju.
Da gre za GSO, bo označeno pri sestavinah

Vsi ti GSO so dobili pozitivno varnostno oceno od Evropske agencije za varnost hrane in šli skozi postopek avtorizacije, ki ga določa pravni red EU. Da gre za GSO, bo označeno na proizvodih na mestu, kjer so navedene sestavine.

Ker države članice niso uspele sprejeti odločitve za ali proti avtorizaciji GSO s kvalificirano večino, je bila zadeva v skladu z načelom komitologije poslana nazaj komisiji. Avtorizacije komisije veljajo deset let.

[Drago Stanovnik]

No, pa se je zgodilo tisto, kar smo že kar nekaj časa potihoma pričakovali,
da se bo zgodilo, čeprav so nas prepričevali v nasprotno. Na spletni strani
24ur.com smo zasledili novico, da je EU je odobrila štiri vrste gensko
spremenjenih organizmov (GSO). Več o tem, za katere vrste GSO gre, si lahko
preberete na direktno na 24ur.com s klikom TUKAJ.
Na spletni strani Skrivnosti Sveta smo objavili ze kar nekaj člankov, ki
govorijo o tem, kako škodljivi so GSO za nase zdravje. Do sedaj vam tega
nismo omenili, vas pa tokrat seznanjamo z informacijo, ki smo jo zasledili
v knjigi Davida Ickea Beskrajna ljubav je jedina istina, da s tem, ko
zaužijemo gensko spremenjeno hrano, le-ta vpliva direktno na našo DNK.
Gensko spremenjena hrana se proizvaja z manipuliranjem DNK, cilj le-tega
manipuliranja pa je izkoristiti tudi manipuliranje z naso DNK.
Se resnična zgodba iz Nemčije o GSO. Gottfried Glöckner je bil pred leti
velik zagovornik GSO in prvi kmetovalec v Nemciji, ki je leta 1997 dobil
dovoljenje za sajenje patentirane Syngentine Bt-176 vrste GSO koruze. To je
bilo eno leto pred tem, preden je EU prepovedala nove vrste GSO.
Do leta 2003 so Glöcknerjeve krave, zasičene z GSO, zacele umirati ena za
drugo, spet druge pa so rojevale telicke s strahotnimi deformacijami, potem
ko so bile hranjene izkljucno s Syngentine Bt-176 GSO koruzo.
Glöckner je naredil teste, ki so bili narejeni v neodvisnih laboratorijih.
Testi so bili sokatni, saj so pokazali, da je vse zastrupljeno z GSO -
njegova zemlja, njegove krave in tudi organi njegovih mrtvih krav. Testi so
nedvomno pokazali, da je razlog za to zastrupljanje Syngentine Bt-176 GSO
koruza.
Od tega trenutka naprej je Gottfried Glöckner velik nasprotnik GSO, saj je
le-ta imela pogubne posledice za njegovo kmetijstvo, kajti njegova zemlja
je preveč zastrupljena, da bi se lahko ukvarjal z njim. Čeprav danes
Glöckner zaradi lažnih obtožb sedi v zaporu, njegov glas o resnici GSO se
vedno ni utihnil.
Njegova zgodba je opozorilo za vse kmete (tudi v Sloveniji), ki morda
razmisljajo, da bi zaceli gojiti GSO na svojih poljih. Ko enkrat zacnemo z
gojenjem GSO, smo svojo zemljo zastrupili in miniti bodo morala leta in
leta, preden bo zemlja spet »cista« in uporabna za normalno poljedelstvo
brez GSO.
Se drugi primer o GSO - znanstveniki so z vrsto gensko spremenjene koruze
MON863 nakrmili podgane. Posledice so bile zelo neprijetne: zivali so
kazale znake zastrupitve, utrpele so tudi poskodbe jeter in ledvic.
Leta 2002 so tako prvic dokazali skodljivost za zdravje gensko spremenjene
koruze MON863, ki so jo ze odobrili za pridelavo v ZDA in Kanadi ter kot
hrano za ljudi in zivali v Avstraliji, na Kitajskem, Japonskem, v Koreji,
Mehiki, Filipinih in Tajvanu.
Od januarja 2006 je tudi Evropska unija dovolila uvoz gensko spremenjene
koruze MON863 (proizvajalca Monsanto), ki je odporna na antibiotike. Z
gensko spremenjeno koruzo so želeli iztrebiti škodljivega koruznega
steblarja.
Monsanto ima tudi podružnico v Veliki Britaniji in v jedilnici te
podružnice korporacija svoje delavce »krmi« izključno s hrano, ki ni gensko
spremenjena. Njegovi lastni delavci ne jedo lastno proizvedenih produktov
(gensko koruzo in sojo). Le-ti ze vedo, zakaj je temu tako, kajti interni
vzdevek koncerna Monsanto se glasi »Mon-satan«.
Na spletni strani http://www.teledisk.hr je se nekoliko daljši članek o GSO,
katerega priporočamo, da si ga preberete, kajti v njem boste tudi spoznali
resnične razloge za GSO, ki se skrivajo v zmanjševanju števila svetovne
populacije.

[Ceglar]

Peticija proti uvajanju GSR v Sloveniji.
Spoštovani,

obveščam Vas, da je peticija o GS rastlinah objavljena na spletni strani
http://www.zares.si/peticija.

Vabim Vas k podpisu in prosim za čim intenzivnejše razpošiljanje (ter po
možnosti objavo na vaših spletnih straneh).

Hvala in lep pozdrav.

[Drago Stanovnik]

• VARSTVO OKOLJA NAJPOMEMBNEJŠA PRIORITETA
Glede na objavljeno raziskavo Eurobarometra dve tretjini Evropejk in Evropejcev raje vidi, da se politične odločitve o okolju sprejemajo na ravni Evropske unije. Poročilo prav tako kaže, da se Evropejke in Evropejci vedno bolj zavedajo pomena okolja v njihovem vsakodnevnem življenju. Več kot 95 % evropskih državljanov in državljank meni, da je pomembno varovati okolje. Približno 80 % jih meni tudi, da okolje vpliva na kakovost njihovega življenja in da bi morali sodelovati pri njegovem varstvu. Podnebne spremembe so na vrhu seznama okoljevarstvenih problemov, sledijo pa jim onesnaženost in nesreče, ki jih povzroči človek (jv)
• EVROPEJKE IN EVROPEJCI ZASKRBLJENI ZARADI GSO
Raziskava Eurobarometra kaže, da se med vodilnih pet okoljevarstvenih problemov, zaradi katerih so državljanke in državljani Evrope najbolj zaskrbljeni, uvrščajo podnebne spremembe, onesnaženost vode in zraka, nesreče, ki jih povzroči človek, in uporaba kemikalij, poleg tega pa se večina neprijetno počuti tudi zaradi uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvu. Približno 58 % evropskih državljanov in državljank je zaskrbljenih zaradi uporabe GSO, 21 % pa je tej uporabi naklonjenih. Dodatne informacije: Eurobarometer: odnos evropskih državljanov do okolja, Podatkovni listi posameznih držav članic, Poročilo Eurobarometra je na voljo na domači spletni strani komisarja Dimasa, Spletna stran Evropske komisije v zvezi z okoljem (objave za javnost eu, jv)