barje.net > novice, članki, predstavitve
Ustanovljen Krajinski park Ljubljansko BarjeLjubljana, 21. november 2008 (Barje.net) - Vlada RS je 9. oktobra sprejela uredbo, s katero je uradno ustanovljen Krajinski park Ljubljansko Barje (KPLB). Uredba bo objavlajena v uradnem listu. V šestih mesecih od uveljavitve uredbe mora ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, ustanoviti javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, ki bo upravljavec območja, ter pripraviti začasne upravljavske smernice, ki bodo veljale do sprejema načrta upravljanja.
Ljubljansko barje je nekaterim sinonim eksotike in lepote narave (foto:Matjaž Krivic)
Uredba o KPLB opredeljuje varstvena področja in varstven režim, spodbuja trajnostni razvoj ter predvideva tudi ustanovitev javnega zavoda, ki bo upravljal s parkom, ob sodelovanju lokalnih skupnosti. Zainteresirana javnost kot tudi akterji ustanavljanja so seveda zadovoljni, da so prizadevanja za ohranitev barja naredila ta velik korak. A poti tukaj še ni konec.
Narava, ki zna prebivalcem pokazati zobe, kar se vsako leto pokaže ob poplavah.
Kako celovito upravljati s parkom bodo določili uradniki na Ministrstvu za okolje. Predvideno je prilagajanje glede na stanje na terenu zatrjujejo. Tu je še veliko možnosti za take in drugačne interpretacije in iskanje prave, srednje poti med različnimi interesi. Da različna stališča obstajajo, dokazuje podatek, da je bilo na prvotni predlog besedila Uredbe o KPLB podanih kar 80 pripomb različnih organizacij, posameznikov in lokalnih skupnosti. Upamo, da bodo pristojni znali prisluhniti različnim mnenjem in jih uskladiti med seboj. Upamo tudi, da bo do tega prišlo čim prej, tako da bo KPLB lahko kmalu polno zaživel.
Barje, kot divje odlagališče gradbenega materiala za hitro ravijajoče glavno mesto države!
Sara Ogrin
VABIMO VAS, DA NAPIŠETE KOMENTAR ALI MNENJE.
Prosimo,
da je vaš prispevek primeren za objavo. Uredništvo si pridržuje
pravico, da komentarjev, ki so žaljivi, neargumentirani in nekulturni,
ne objavi.
Komentarji obiskovalcev:
Objavil-a: Drago Stanovnik, 20.12.2008 19:11
Na MOP je bilo v teh dneh posredovano zaprosilo za javno objavo poročila o monitoringu kvalitete poplavne vode na Ljubljanskem barju v preteklih obdobjih.
LPD
Objavil-a: Drago Stanovnik, 17.12.2008 17:04
Vsakoletne poplave na Ljubljanskem barju niso nič posebnega, saj vodotoki občasno polavljajo od izpraznitve jezera do danes.
Prvič pa se je zgodilo, da je poplavilo nedanvno razglašen krajinski park. Kar pa najbolj žalosti pri tem je kruto dejstvo, da bi analize vode, glede na stalno povečevanje števila stanovanj na področju porečja Ljubljanice, ki so brez kanalizacije in se torej fekalije stekajo v naravo pokazale, da je tako razlita voda z vsako poplavo bolj strupena.
Posledice opisanega samozastrupljanja so zagotovo trajne, saj se strupi usedajo seveda tudi na začasno dno. Torej na poplavljene njive in travnike, kjer bi radi ohranili ptice in vse druge živali ter rastline, kot se za krajinski park spodobi.
Predvsem zaradi zgoraj zapisanega sem že večkrat predlagal takojšnjo (ali postopno) odpravo prodaje in uporabe vseh snovi, ki po uporabi v gospodinjstvu, industriji, kmetijstvu, ali drugje zastrupljajo fekalije, zrak ali okolje neposredno.
Kot protiutež tej pobudi pa bi morali subvencionirati okolju nestrupene snovi.
Zgoraj zapisano je 17.12.2008 ponovno poslano lokalnim in za to odgovornim državnim ustanovam ter na EU in OZN.
Ob tej priložnosti ponovno ponavljam D točko iz dopisa:
D. Na področju samozastrupljanja se vedno bolj stopnjuje naša zahteva o priznanju pristojnih v Sloveniji, EU in OZN, da je konstantno zastrupljanje voda, zraka in naravnega okolja dolgoročno veliko bolj škodljivo, kot nesreče v Černobilu ali drugih jedrskih elektrarnah!
Zaključujem tudi z željo, da bi se vendarle opogumili in stopili iz anonimnosti ter da bi vsak storil za krajinski park vse kar more in ne le tisto kar mora....
Objavil-a: , 26.11.2008 18:08
Spoštovani g. Tomaž
V veliki meri se strinjam z vašim prispevkom.
Dodajam edino v zvezi s Podpeškim mostom. Ta je bil grajen 1937 z materialom slabe kvalitete in za takratno maksimalno povprečno nosilnost (14 t). Problem je bil v dotrajanosti materiala in pre težki izvedbi samega mostu za barje. 14 t pa ima sedaj že vsak prazen avtobus.
Novi most je zato idealna rešitev, primerljiva z vsemi mostovi doma in v svetu. Ima namreč obojestranski pločnik in kolesarsko stezo, kar med Podpečjo in Ljubljano, Notranjimi Goricami, Borovnico in Igom ne bomo dočakali še vrsto desetletij.
Zato pa vseskozi zagovarjam legalizacijo več stoletnih in več desetletnih bližnic.
Država torej namerno škoduje predvsem prebivalcem na področju parka in istočasno ogroža vse udeležence v prometu po barjanskih cestah.
Istočasno so odgovorni gluhi za legalizacijo obstoječih in novih brvi čez Borovniščico, Drobtinko in še čez kak vodotok ter za vodovodni most v Lipah, kar bi lahko trajno nadomestilo manjko pločnikov na mnogih omenjenih relacijah prav za najšibkejše udeležence v prometu.
Morda pa se to vendarle naredi, ko bodo zaprosili za sredstva realizacije pravi prijatelji oblasti.
Do takrat pa bo gibanje šibkejših udeležencev v prometu po barjanskih cestah še naprej podobo ruski ruleti.
LPD
Objavil-a: TomaĹľ Ogrin, 26.11.2008 14:06
Saj sploh ne vem, zakaj potrebujemo Barje kot krajinski park. Doslej so ga vse občine, vključno z ljubljansko mestno zgolj uničevali v imenu nekega "razvoja". Črne gradnje od bivališč do parkirišč za tovornjake., itd. Potreben je povsem drugačen vzorec (paradigma) razvoja, v korist predvsem prebivalcem na področju parka. O tem seveda Uredba nič. Trajnostni razvoj gotovo ni na primer, da uničiš Podpeški most s tovornjaki, ki močno presegajo dovoljeno obremenitev. Je to razvoj?
Objavil-a: Drago Stanovnik, 25.11.2008 19:06
Spoštovani g. Janez
Do same razglasitve krajinskega parka je po moje nekako vendarle še dopustno, da so se zadeve vodile iz enega centra, torej iz vrha - ministrstva, saj se do sedaj ni naredilo nič drugega, kot navidezno (na vzorčnih primerih conacije) in deklerativno (na občinskih svetih in na vladi) ugotovilo in potrdilo, da obstaja tudi ta predel Slovenije in da je resnično dragocen. No kljub temu se uničevanje še stopnjuje.
Da so bile ugotovitve o dragocenosti res dovolj prepričljive, so jih morali pretehtati strokovnjaki od vsepovsod in predvsem zunanji opazovalci.
Da je zgoraj zapisano res, potrjujejo tudi stroški, ki so nastali predvsem na vladi, in v Ljubljani, torej izven Ljubljanskega barja.
Ni pa čisto res, da bi do sedaj zaobšli barjanske ljudi in lastnike. V toku opisanih aktivnosti je bilo zagotovo toliko priložnosti sodelovanja, ki pa običajno in žal ni bilo kaj prida upoštevano.
Mnogi in tudi Sara Ogrin ugotavljamo, da bi moralo biti v prihodnje drugače. Če drugega ne, bi se moral park v prihodnje graditi od spodaj navzgor. Torej tako, da se prepoznajo, ohranijo in razvijajo vse dragocene drugačnosti, neodvisno ena od druge in vendar medseboj dopolnjujoče.
Tako pa se večina razvija že do sedaj.
Razlika je le v tem, da se nekatere razvijajo zaradi finančne podpore od zunaj (na primer Koščeva pot) in druge zaradi nujnosti neposrednega, celostnega in varnejšega sožitja z naravno in kulturno dediščino barja (na primer Ašičeve aktivnosti).
Da pa bi se to res zgodilo pa bi se moral dogoditi čudež.
LPD
Objavil-a: Janez Pance, 24.11.2008 15:36
Sem eden od mnogih lastnikov zemlje na Barju in z vsem srcem podpiram njegovo ureditev. Kolikor poznam voljo in mnenja lastnikov zemlje, nihče ne nasprotuje SANACIJI tega področja. Imamo željo, da bi tvorno sodelovali od samih začetkov dogajanj okoli Barja, vendar nas nihče ni povabil, v bistvu so na nas pozabili.
Vsekakor je potrebno na teh zemljiščih vzpostaviti stanje kakršno je bilo pre nacionalizacijo, saj nam je bilo vrnjeno degradirano zaraščeno zemljišče, kjer sedaj rastejo neavtohtone rastline. Spremembe so tudi pri pticah in nasploh pri živalstvu, za primer; leta nazaj ni bilo(ali zelo redko) opaziti vrane severno od železniške proge Ljubljana Trst danes so jih polna dvorišča po starem Viču.
Predlagam, da se zemljišče sanira in da se prepreči odlaganje svinjarij(kurjenje kablov, odmetavanje salonitk in gradbenega materiala. Menim tudi,da se ta problematika težko rešuje v uradih marveč je treba stopiti tudi na samo zemljišče, kajti študije nam povedo ali pa ne pravo stanje, kajti vemo, da so študije in študije.
Objavil-a: Drago Stanovnik, 24.11.2008 09:12
Čestitke vsem zaslužnim in predvsem prostovoljnim varuhinjam in varuhom.
V popolnosti se strinjam s Sarinimi in Janezovimi ugotovitvami in dodajam, da mora biti ob načrtih za naprej, sedaj tudi čas za analizo dosedanjih aktivnosti.
Če drugega ne, vsaj inventura dosedanje porabe proračunskih sredstev za ta namen, da se potrdi ali ovrže trditev mnogih, da večina Ljubljanskemu barju namenjenih sredstev ostane v Ljudljani in v vladi, oziroma se potroši za opazovanje propadanja Ljubljanskega barja, ne pa za varovanje le tega.
Če bi bil torej iskren namen ohranitve, bi vsi že zdavnaj "napeli vse moči" in že na terenu že preprečili zastrupljanje zraka, zemlje in vodotokov ne le okoli naselij na barju pač pa na celotnem na Ljubljansko barje vplivnem območju.
Pri tem žal ostajamo ljudje in seveda tudi lokalne skupnosti še naprej neuslišane s strani države in EU, podobno kot pri prenovi javnega potniškega prometa in na vseh drugih področjih, kjer se s "pometanjem problemov pod preprogo" razmere na tem področju hitro slabšajo kljub lepim besedam in napisanim sklepom. Saj besede mičejo in papir vse prenese. Spemembe pa prinašajo le in samo konkretna dejanja na terenu.
Vse lepo pozdravljam v upanju na nmoga dejanja v trajno korist...
Objavil-a: janez, 23.11.2008 20:23
Končno sedaj pa z odgovornim ravnanjem (barja)naprej vse do popolne oživitve upravljanja z spoštovanjem odnosa do naravnega bisera.!!!
|
