Številni interesi za nebo nad barjem. Obujanje starih načrtov za novo vzletišče na robu glavnega mesta države.
Ljubljana, 3.septembra 2008 (Barje.net) - Kdo in s katere višine bo gledal Ljubljansko barje iz ptičje perspektive?  Da je to pereče vprašanje tako za pilote malih letal, ptičarje, balonarje, zmajarje, okoljevarstvenike, urbaniste in ne nazadnje lastnike parcel, je pokazala  nedavno končana javna razprava o osnutku uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje.

Na osnutek uredbe so se najprej in najbolj silovito odzvali piloti malih letal, balonarji in zmajarji, saj jim po njihovih besedah, takšna uredba jemlje svobodo gibanja.  

V osnutku je namreč določena prepoved vzletanja in pristajanja z motornimi zrakoplovi na območju parka, povsod tam, kjer to ni skladno z načrtom upravljanja parka ter obenem prepoveduje splošno letenje pod tristo metri na območju celotnega parka. Letalci se bojijo, da v kolikor vzletišča (Podpeč, Sinja Gorica, Vnanje Gorice) ne bodo zajeta v načrt upravljanja, potem se lahko od njih poslovijo. Ali so zajeta ali ne, smo povprašali tudi pristojne na Ministrstvu za okolje in prostor, vendar nam po tednu dni čakanja niso odgovorili. Po naših neuradnih podatkih, pa naj bi si vendarle izborila svoje mesto v načrtu in tako nemoteno delovala naprej.

Drugo, kar je letalce zelo zmotilo, pa je prepoved letenja na višini manj kot tristo metrov. Kaj to pomeni? »Letenje do višine tristo metrov je prosto letenje, brez omejitev. Že meter višje pa se režim prostega letenja spremeni v kontroliranega, ki od nas terja povezavo z kontrolo letenja. To pomeni, da si moramo nabaviti drage naprave s pomočjo katerih lahko s kontrolo letov vzpostavimo stik,« pojasnjuje Janez Oblak, podpredsednik Kluba letalcev Vrhnika. »Ali se bo kontroli letenja, medtem ko se ukvarja z velikimi letali, dalo ukvarjati še z nami, malimi letalci? Pred vsakim poletom bomo tako morali čakati na dovoljenje kontrole letenja. Bojim se, da bomo na ta način potisnjeni na stranski tir,« pa meni podpredsednik Letalske zveze Slovenije Avi Šorn.

Predlagajo znižanje meje
Letalska zveza Slovenije je v javni razpravi poslala okoljskemu ministrstvu predlog, da višino tristotih metrov zniža. »Želimo znižanje na vsaj dvesto metrov ali manj,« pravi Šorn. Oblak dodaja, da bi se lahko domenili, da najstrožja varovana območja sploh ne bi preletavali, medtem ko bi na drugih območji mejo znižali, če že ne kar odpravili. Letalce je zmotila tudi prepoved izvajanja letenja z modeli letal in podobnimi napravami izven območij, ki so posebej določena v te namene. Oba sogovornika menita, da je tovrstna dejavnost tako mila do okolja, da je prepoved nesmiselna. »Jezi me tudi zato, ker bodo na ta način odgnali še tisto mladino, ki se ukvarja s tovrstnim športom. Modelarstvo je vendarle zibelka potencialnih pilotov ali letalskih inženirjev, letalstvo pa je eno od temeljnih razvojnih strategij v prihodnosti. Verjemite mi, da če bomo podili mladino iz domačih logov, te dejavnosti na drugih območjih ne bo počela. S tem bomo njej pa tudi našim zanamcem posekali korenine,« pravi Šorn.

Medresorsko usklajevanje ministrstev
Sicer pa je prepoved o letenju pod tristo metri v precep vzelo tudi prometno ministrstvo. Kot nam je sporočila Liza Poljak, ki skrbi na ministrstvu za odnose z javnostjo, »... bo ministrstvo preverilo pravila letenja ultra lahkih letalnih naprav in hrupa zrakoplovov ter na podlagi ugotovitev pripravilo nov predlog dikcije te točke.« Ministrstvo za promet in Ministrstvo za okolje in prostor bosta dodatno preverila tudi režime letenja z baloni in po potrebi pripravila ustrezen predlog besedila za vključitev v predlog uredbe, še pravi Poljakova.

Vpliv zrakoplovov na okolje
Mnenja o vplivu letal in drugih letalnih naprav na okolje so si deljena. Oblak tako pravi, da je na vzletišču našel pribino gnezdo, kar po njegovem dokazuje, da so vzletišča naravi prijazni objekti. Tudi Šorn ne vidi zadržkov, saj letala dosegajo vse evropske okoljske standarde. Pa vendar s sogovornikoma vsi ne delijo mnenje. V Zvezi ekoloških gibanj tako pravijo, da gre za povzročanje prekomernega hrupa, emisij, kemizacije ozračja in tal. »Menim, da je delovanje štirih ali petih vzletišč na področju KP Ljubljansko barje že sedaj hud poseg v prostor,« pravi predsednik zveze Karel Lipič in dodaja, da so mu edino sprejemljivi baloni - če bo njihova številčnost in notranja organiziranost nadzorovana in dogovorjena z vodstvom bodočega parka. Pomisleke celo nad temi pa ima tudi Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, še posebej v času gnezdilne sezone. »Tedaj so ptice najbolj občutljive. Veliki škurh na primer, ki v Sloveniji gnezdi praktično samo še na Barju, je na robu izumrtja. Vsakršno vznemirjanje škurhov v času gnezdilne sezone, je potiskanje še ene vrste preko roba izumrtja.« Zato so po njegovem kakršna koli vzletišča na barju nesprejemljiva, saj naj bi skoraj zagotovo pregnala najbolj občutljive vrste ptic.

Novo letališče za potrebe glavnega mesta države
Zanimivo pri vse tem pa je, da imajo urbanisti, ki usmerjajo prostorski razvoj, načrte, da bi Ljubljana, po vzoru evropskih prestolnic, gradila svoje novo letališče prav na Barju. »Ker ravnine za vzletanje, kroženje in priletanje letal na letališče na Brniku zavzemajo skoraj celotno, za letenje razpoložljivo območje severno od Ljubljane, je bilo mogoče izbirati lokacijo za športno letališče dejansko le na območju Ljubljanskega barja. Zaradi še drugih omejitvenih faktorjev, kot jih določajo meje območja Natura 2000 in načrtovanega Krajinskega parka Barje s strogimi varstvenimi režimi, je najbolj primerna lokacija športnega letališča lahko le v območju med odlagališčem odpadkov, igriščem za golf, južno obvoznico in iztekom Barjanske ceste, kjer je načrtovan obsežen športni in rekreacijski park,« pojasnjuje prof. Janez Koželj, podžupan MOL. Za Dopsovce je tovrstna namera nesprejemljiva, zato menijo, da Agencija RS za okolje in prostor projektu ne bi smela dati zeleno luč.

Kako se bo zaključila zgodba o vzletiščih, bo jasno čez čas, ko bodo na ministrstvu po preučitvi predlogov in mnenj k osnutku uredbe, napisali njen predlog. Že zdaj pa je jasno, da bo potrebnih kar nekaj popravkov osnutka, saj je negativnih odzivov iz terena kar nekaj.

Gašper Tominc