Ljubljana, 27. maja 2008 (Barje.net) - Po načrtih Snage naj bi leta 2015 na deponijo odlagala le še dvajset odstotkov smeti, vse ostale naj bi kot ločene frakcije namenila v nadaljnjo predelavo, ki bi v končni fazi našle svoje mesto na trgu. Cilj bo dosežen z dokončano nadgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki, ki bo obsegal čistilno napravo za izcedne vode, objekte za predelavo odpadkov in novo odlagalno polje.
Prva frakcija, ki so jo v ljubljanski Snagi ločili, so bili kosovni odpadki, toda šele sredi osemdesetih let, ko uvede zabojnike za papir in steklo, lahko govorimo o »pravem« ločevanju odpadkov. Zaradi vedno večje uporabe embalaže dve desetletji kasneje doda frakcijam še zbiranje embalaže, leta 2006 pa še biološke odpadke. Kljub vsem tem poskusom, na deponiji še vedno konča okoli 80-odstotkov odpadkov, pojasnjuje direktor Snage Janko Kramžar. »Kljub ločevanju odpadkov ostaja velika količina mešanih odpadkov, ki jih bodisi ne bomo mogli odložiti bodisi ne bomo smeli.« Leta 2013 bi namreč ob takšnem tempu zmanjkalo prostora za odlaganje, po drugi strani pa odlaganje preprečuje tudi vedno bolj zaostrena okoljska zakonodaja, ki zapoveduje zmanjšanje količin biološko razgradljivih odpadkov ter prepoveduje odlaganje neobdelanih komunalnih odpadkov.
Rešitev je predelava odpadkov
V Snagi vidijo rešitev v nadgradnji Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO), ki bo obsegal tri sklope objektov: za predelavo odpadkov, čistilno napravo in izgradnjo novega odlagalnega polja. Projekt nameravajo financirati v največji meri s pomočjo sredstev evropskega kohezijskega sklada. Izdelava začetne projektne dokumentacije je stekla leta 2005, nakar je naslednje leto MOL in osem primestnih občin podpisalo pogodbo o sofinanciranju, nato pa je bila jeseni istega leta na sedež Evropske komisije poslana vloga za sofinanciranje investicije iz naslova Kohezijskega sklada. »Ker se je v tem času ravno iztekla ena in pričela druga finančna perspektiva, je evropska komisija zahtevala dopolnitev vloge po zahtevah uredb slednje. Dopolnitev je pomenila združitev treh projektov v enega, kar je praktično pomenilo izdelavo nove vloge,« je dejal Kramžar. Dopolnjeno vlogo so v Bruselj poslali konec februarja 2007, od koder naj bi v naslednjih mesecih prejeli odločbo. Gre za 141 milijonov evrov vreden projekt, od česar naj bi sredstva EU pokrila 70-odstotkov, država dobrih 13, okoljska dajatev 5, preostalih 10-odstotkov pa naj bi pokrili investitor ter sovlagatelji. Kot investitor je navedena Mestna občina Ljubljana, sovlagatelji pa osem ostalih občin (Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Ig).
Predelava, čistilna naprava in deponija
Objekti za predelavo odpadkov naj bi bili trije. V prvem bo potekala mehanska separacija mešanih odpadkov in priprava goriva, v drugem predelava odpadkov s proizvodnjo bioplina in v tretjem predelava ločeno zbranih bioloških odpadkov. Na ta način naj bi se današnja podoba obrnila na glavo: na deponiji bi končalo le 20% odpadkov, preostalih 80% pa bi preko bioplina in sekundarnega goriva predelali v zeleno električno energijo in kompost. Vse skupaj bi v končni fazi našlo svoje mesto na trgu. »Po terminskem načrtu naj bi leta 2010 pričeli z izgradnjo objektov, jo do konca leta 2013 zaključili ter nato pričeli s poskusnim obratovanjem, konec leta 2015 pa z rednim,« je pojasnil Srđan Popović, vodja projekta. Veliko prej se nameravajo lotiti izgradnje čistilne naprave, ki bo lahko po besedah inženirja Marka Bregarja iz Snage dnevno prečistila skoraj 600 m3 izcednih in odpadnih voda, saj naj bi z gradnjo pričeli že letos jeseni in jo po terminskem planu zaključili do leta 2010. Gradnja tretje faze IV. in V. odlagalnega polja pa bo zagotovila skoraj pet hektarjev novih površin, kamor bi lahko odložili predvidoma 884 tisoč kubičnih metrov odpadkov. Ker gre za tehnološko manj zahteven projekt, naj bi nove površine predali uporabi že prihodnje leto.
Kot rečeno, bo deponija ob sedanjem tempu odlaganja smeti polna leta 2013, kar pomeni najmanj leto dni pred pričetkom obratovanja Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Kramžar pojasnjuje, da bodo zagato reševali z dokupovanjem dodatnih zemljišč za razširitev obstoječe deponije, kar ima svoje mesto tudi v osnutku novega prostorskega načrta MOL.
Gašper Tominc
