Ljubljana 26. maja 2008 - Kaj bo prinesla dolgo pričakovana razglasitev krajinskega parka Ljubljansko barje, se sprašuje marsikateri prebivalec te barjanske ravnice na pragu glavnega mesta države?
Z velikim upanjem med prebivalci sedmih barjanskih občin, je bila pred leti sprejeta odločitev, da bo Ministrstvo za okolje in prostor prevzelo postopke za razglasitev novega krajinskega parka iz rok Mestne občine Ljubljana.
Večina poznavalcev in tistih, ki so zelo zainteresirani, da se barje ohrani, si je oddahnila, misleč, da bodo državni uradniki zagotovo dobro vedeli, kaj je prav in kaj ne, ter znali uskladiti interese prebivalcev in stroke. Več upanja je bilo, da bodo znali zavarovati naravo in ustvarili razmere za razvoj tega območja.. Okoljevarstvo, turizem, kmetijstvo, razvoj podeželja, je bilo slišati takrat iz uradniških logov.
Pa je danes, tik pred razglasitvijo res tako? Na žalost vedno znova kaže, da so lepe besede o razvoju in zaščiti okolja vedno dlje od realnosti. Izrečene besede in tone papirnatih projektov ostajajo mrtve črke na papirju.
Degradacija tega območja se na očeh javnosti in pristojnih inšpekcijskih služb nadaljuje vsakodnevno. Nepojmljivo zatiskanje oči pred dolžnostjo ukrepanja v primeru divjih odlagališč, zasipanja barjanskih travnikov, ki so pod varstvenim režimom Nature 2000, nevarnih odpadkov na vodovarstvenih območjih, črnih gradenj, nenamensko rabo zemljišč itd. Grozljive posledice takega početja bodo vidne kmalu, verjetno pa ne dovolj hitro, da bi za svoje (ne)delo, uradniki, plačani iz državnega proračuna, tudi odgovarjali.
Odgovornost si prelagajo kot vročo žerjavico.
Res je, da kot pravijo na Ministrstvu za okolje in prostor, niso edini, ki bi bili odgovorni za urejanje vseh nepravilnosti na Barju. Res pa je tudi, da so uradniki MOP in zaposleni v številnih institucijah, ki spadajo pod to ministrstvo, najbolj najbolj pristojni za ukrepanje s številnimi pooblastili. Vsa mogočna piramida proračunskih služb, inšpekcij, zavodov, agencij, ki imajo v opisu del zapisano varovanje, okolje, narava itd, v tem primeru ni učinkovitih. Je torej kaj narobe z zakonodajo, je napisana dvoumno, jo tolmači vsak po svoje? Dejstvo je, da je njihovo delo neučinkovito, saj se uničevanje nadaljuje nemoteno.
Ali lahko torej pričakujemo od Ministrstva za okolje in prostor res kakršnekoli bolj pozitivne spremembe po razglasitvi krajinskega parka? Precej razlogov je, da razen trošenja proračunskih sredstev za nedoločene in splošne cilje, ni videti konkretnih rezultatov za prebivalce. Se bo izboljšala infrastruktura, bo območje manj onesnaženo, bodo nastale priložnosti za turizem, bodo živali in narava res bolje varovani?
V zadnjih dveh velikih spomladanskih čistilnih akcijah, ko so se prvič združili prostovoljci iz sedmih Barjanskih občin (blizu 1500 udeležencev iz številnih društev in posameznikov), so jim domačini dokazali, da se problemov zavedajo in da državna regulativa, ki naj bi urejala to področje, ne deluje.
Na organizacijo takšnih skupnih čistilnih akcij birokrati ne gledajo dobronamerno. Sporočilo prostovoljcev državnem aparatu, je bilo namreč jasno in razumljivo. Je kritika obstoječega sistema varovanja okolja na Barju, je delovanje, ki hoče spremeniti sedanje stanje.
Prikriti očitki organizatorjem povezovanja, so leteli na vse mogoče. Od tega, da so v ozadju politični interesi, da se ustvarjajo finančni dobički, da se izvaja samopromocija, da zmanjkuje kontejnerjev za odvoz zbranih odpadkov, da so to priložnosti za pijančevanje in veselice, da je to tlaka za šolarje itd.
Česa vse niso očitali. Da ne govorimo o ignoriranju teh projektov na javnih razpisih, kjer je napisanih veliko besed o povezovanju, varovanju okolja, ozaveščanja prebivalcev, razvoja podeželja itd.
Delitev proračunskih sredstev po domače?
Še dodatni razlogi za nezaupanje v nastajajoči krajinski park, ki naj bi ga upravljala država, so projekti na tem območju, ki jih financirajo na Ministrstvu za okolje z denarjem davkoplačevalcev. Pri tem ne gre le za zadržanost pri projektih, ki niso povezani z domačini na Ljubljanskem barju, ampak tudi za financiranje idej, ki ne pomenijo ničesar za ohranitev in varovanje tega območja, kar naj bi bila temeljna funkcija ustanovitve Krajinskega parka. Dejstvo je tudi, da gre za pogosto, sporne odločitve komisij, o katerih bi lahko svoje mnenje izreklo tudi računsko sodišče, ki bedi nad porabo državnega denarja.
Tako je bilo na razpisu o sofinanciranje projektov na območju Ljubljanskega barja, 3.700 evrov odobreno financiranju fantomske čistilne akcije na Ljubljanskem barju s spremljajočim koncertom Zavodu za popularizacijo kulturnoumetniških dejavnosti Street13. Kdo so ti ljudje in s kom se ukvarjajo. Z okoljevarstvom prav gotovo ne. Za projekt sprehod in joga v Krajinskem parku Ljubljansko barje je bilo namenjenih nekaj manj kot 1.600 eur itd...
Na številna opozorila, prebivalcev, domačih in tujih nevladnih organizacij, okoljevarstvenikov, nenazadnje tudi računskega sodišča, da je v Ministrstvu za okolje marsikaj narobe, med politiki ni nobenega odziva. Na primer degradacija barja z divjimi odlagališči, za katere državni sekretar trdi, da niso stvar države, ampak lastnikov in lokalne skupnosti. Celo več, kakšno podporo lahko civilna družba pričakuje od državnega funkcionarja, ki grozi s tožbo nevladni organizaciji, če se bo javnost še naprej obveščala in informirala o dolžnostih Ministrstvo za okolje in prostor, povezane s črnimi odlagališči.
Podpora Krajinskem parku Ljubljansko barje? Vsekakor DA. Velik NE pa neučinkovitosti pri preprečevanju uničevanja narave z divjimi odlagališči, degradaciji prostora in okolja ter nenazadnje tudi netransparentnemu trošenju državnih sredstev za vprašljive projekte. Zelo priporočljiva za večjo verodostojnost v javnosti in večjo moralno avtoriteto (beri higieničnosti) pri delitvi proračunskih sredstev pa vsekakor ostaja predlog za spremembo sestave ocenjevalnih komisij na razpisih, ki so povezani z Ljubljanskim Barjem. Bistveno pri tem je, da o razporeditvi ne odločajo isti ljudje, z vrednostnimi lestvicami, ki niso nujno nepristranske in objektivne. Tako naprimer na zadnjem razpisu, kjer je komisija odločala o razporeditvi proračunskih sredstev na Barju, ni bilo zaslediti nobenega predstavnika civilne družbe.
Okoljevarstveno društvo Barjanski zmaj
Tomaž Toni
