Žival brez naravnega sovražnika, razen človeka
Ljubljana, 21. december 2007(Barje.net) - Predstavljajte si, da hodite vzdolž enega od potokov, ki tečejo skozi Ljubljansko barje in v nekem trenutku zaslišite nekoga cviliti in čofotati po vodi, zraven pa zagledate še obris glave, ki v istem trenutku izgine pod vodno gladino. Če se vam je to že dogodilo ste lahko eden izmed srečnežev, ki so naleteli na vidro na lovu za svojim plenom.
Skrivnosti prebivalec vodnih bregov
Vidro je v naravi zelo težko najti, saj se izogiba ljudem in živi človeškim očem prikrito življenje. Je pretežno nočna žival in se na lov odpravlja zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Za svoj obstoj potrebuje predvsem čisto neokrnjeno naravno okolje in čiste živahne vodotoke. Zato za vidro pravijo, da je kazalec kakovosti vodnega in širšega naravnega okolja.
V Sloveniji je vidra najbolj razširjena na Goričkem, najdemo pa jo tudi na nekaterih predelih Ljubljanskega barja. Točnega števila vider na barju ali v celi Sloveniji ne poznamo. Za ugotovitev njenega števila je potrebno narediti genetsko analizo iztrebkov, ki pa je zelo drag in dolgotrajen postopek. Kot nam je povedala Marjana Hönigsfeld Adamič iz Inštituta Lutra, poteka tovrstna analiza sedaj že štiri leta na Goričkem, v okviru projekta, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev. Na Ljubljanskem barju te analize še ni bilo narejene Bi pa bil tak projekt na barju zelo dobrodošel predvsem sedaj, ko se ustanavlja nov krajinski park Ljubljansko barje.
Ker barje leži v neposredni bližini slovenske prestolnice je ohranitev primernega življenjskega okolja za obstoj vidre še toliko bolj pomembno. Kajti, če bo v tem okolju preživela vidra to pomeni, da so se ohranile tudi druge vodne živalske vrste.
Foto - vir Wikipedia
Vidro najbolj pogosto videvajo v potokih Iška, Iščica, Draščica in Želimeljščica. Nekoč je bila tudi pogosta prebivalka Ljubljanice s pritoki, vendar je na tem območju niso videli že kar nekaj let. V Ljubljanici ribiči in lovci trenutno videvajo predvsem nutrije in pižmovke, ki ne potrebujejo tako čistih voda, poleg tega pa so počasnejše kot vidra in jih ne moti bližina ljudi.
Lovci spremljajo vidro kot njeni zaščitniki
Srečko Maste iz lovske družine Ig nam je povedal, da v njihovem okrožju vidre videvajo kar pogosto, saj se hranijo predvsem v bajerju v Dragi. Pred dvemi leti so v okolici bajerja našli tudi dve povoženi vidri. Nekateri domačini pravijo, da se vidre nahajajo kar v samem centru Iga, vendar pa so lovci mnenja, da jih zamenjujejo predvsem z nutrijo, ki je vidri zelo podobna, saj je iste velikosti, razlike pa so le v košatem repu vidre. Po njihovih besedah vidre na tem območju nekaj let nazaj skoraj ni bilo, sedaj pa je zopet nazaj, kar je razveseljivo. Natančnega števila, pa še niso ugotovili.
V sosednji lovski družini, Brezovica, ki imajo pod svojim okriljem večino področja, kjer po Barju teče Ljubljanica s pritoki pa nasprotno ugotavljajo, da vider na tem območju ne videvajo več. Po besedah lovca Draga Mravljeta je bila pri njih vidra opažena pred tremi leti, ki so jo nato tudi našli povoženo blizu Notranjih goric. Na tem območju jih tudi sicer v preteklosti ni bilo veliko, sedaj pa so jih zamenjale predvsem nutrije in tudi vedno manj številne pižmovke.
Ali se bo vidra na Ljubljanskem barju ohranila ali ne, bo pokazal čas. Veliko lahko za njeno preživetje naredimo sami s tem, da ne uničujemo njenega naravnega okolja z odlaganjem nevarnih snovi v naravo, s skrbjo za čisto neoporečno vodo, z obdelovanjem kmetijskih površin brez uporabe škodljivih gnojil in strupov.
Žalostno pa je, da je v preteklosti pogosta prebivalka naših voda pristala na rdečem seznamu ogroženih sesalcev, ki jo varujejo različne mednarodne konvencije in sporazumi. Zanimivo je predvsem to, da vidra nima naravnega sovražnika v svojem okolju in da jo od nekdaj ogroža le človek. V preteklosti so jo iztrebili lovci do točke, ko se je znašla na robu izumrtja.
Lov na vidro so nato prepovedali, sedaj pa jo ogroža predvsem onesnaženje narave s pesticidi, umetnimi gnojili ter drugimi komunalnimi in industrijskimi odplakami. Poleg tega ogrožajo preživetje vidre tudi človekovi posegi v naravo, kot so poglabljanja strug in utrjevanja rečnih brežin. Med tem, ko potuje po svojem življenjskem prostoru pa zelo pogosto umre tudi pod avtomobilskimi kolesi.
Zelo pomembno za preživetje vidre je ohranitev naravnega okolja, predvsem neposeganje v rečno strugo ter tudi gradnja mostov s suhimi brežinami in policami, ki bi vidri omogočile varno prečkanje prometnic pod cestami in preprečile, da bi vedno več vider postalo žrtev prometnih nesreč. Le tako bomo na dolgi lahko dosegli, da vidra na Ljubljanskem barju ne bo izumrla.
Nuša Petek
